Skoraj dva dneva po začetku napadov na Iran stališče britanske vlade ni bilo zares jasno. Šele Trumpovo »veliko razočaranje nad Keirom, ker si je vzel preveč časa« za odobritev ameriške uporabe dveh britanskih letalskih oporišč za napade na iranska raketna oporišča, je spodbudilo britanskega premierja, da je v ponedeljek zvečer v parlamentu stališče zelo odkrito pojasnil: »Britanska vlada ne verjame v spreminjanje režima z neba (z bombami in raketami).« S tem je javno izrazil nestrinjanje s Trumpom, ki vojno z Iranom komentira z gostilniškim in primitivnim besednjakom in na primer pravi, da bo »iz Irana odstranil ves drek«.
Premier Starmer je posredno razkril, da je Trump očitno zahteval britansko sodelovanje v napadih na Iran že pred njihovim začetkom. »Predsednik Trump je izrazil nestrinjanje z našo odločitvijo, da ne sodelujemo v začetnih napadih, a moja dolžnost je razsoditi, kaj je v britanskem nacionalnem interesu. In to sem naredil. In stojim za to odločitvijo,« je poudaril. Za dobro mero je dodal: »Kako delujemo po svetu, je pomembno. Vsi se spominjamo iraških napak in lekcij, ki smo se jih naučili. Vsaka britanska akcija mora vedno imeti zakonite temelje.«
Največje nestrinjanje
S prispodobo, da britanska vlada ne verjame v spreminjanje režima z neba, je izrazil do zdaj – vsaj javno – največje nestrinjanje s Trumpom in tvegal maščevanje nepredvidljivega ameriškega predsednika. Vodja stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo in Trumpov oboževalec Nigel Farage je Starmerjev odziv označil za patetičnega in ga obtožil, da je zapravil posebne odnose z ZDA (ti že dolgo niso nič posebnega, vsaj za ZDA).
Premier je sicer dve uri in pol odgovarjal na vprašanja poslancev in medtem nekajkrat dejal, da »ni prav, da so Američani in Izraelci sprožili te napade«, in »da niso zakoniti«. Poudaril pa je, da je prav in zakonito, da je britanska vlada odobrila ameriško uporabo britanskih letalskih oporišč za napade na iranska izstrelišča raket, da bi britanske zaveznice v Zalivu tako pomagala zaščititi pred iranskimi napadi.
Ni presenetljivo, da so premier in poslanci med razpravo kar naprej spominjali na vojno v Iraku, kamor je tedanji premier Tony Blair pohlevno sledil tedanjemu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu mlajšemu kljub nasprotovanju velike večine Otočanov. Invazija in okupacija Iraka z vsemi posledicami sta se zgodili več kot desetletje prej, preden je Starmer postal poslanec, in več kot dve desetletji prej, preden se je naselil na Downing Street 10, a sta vseeno odločilno vplivali na njegovo in vladno stališče do vojne z Iranom. Na njegova stališča vpliva tudi pravniška preteklost. Kot odvetnik je bil specialist za človekove pravice in trdil, da sta bila iraška vojna in britansko sodelovanje v njej po mednarodnem pravu nezakonita. Voditeljici največje opozicijske konservativne stranke Kemi Badenoch, ki že od začetka izraelskih in ameriških napadov na Iran navija za britansko sodelovanje v njih, in vsem njenim desničarskim somišljenikom je Starmer odločno povedal, da Britanija ni sodelovala v dosedanjih napadih in da bo pri tem tudi ostalo.
Trump: Zelo žalostno
Trump se je v preteklosti razglašal za mirovnika in nasprotnika vojn, posebno takšnih za spreminjanje (rušenje) režimov, zlasti na Bližnjem vzhodu. Sedanje napadanje Irana ima za vojno. Po vsem, kar je povedal, je tokrat njegov cilj sprememba režima, čeprav tega (še) ni izrecno dejal. »Vse, kar hočem, je svoboda za te ljudi (Irance),« je dejal že v prvem govoru po začetku operacije Epski bes, ki so jo v britanskem tisku preimenovali v epski kaos.
Trump se je na Starmerjevo uporništvo z razlogom odzval z besedami, da je razočaran in da odnosi med državama očitno niso več to, kar so bili, kar je ocenil za »zelo žalostno«. To je, pomenljivo, ponovil v dveh pogovorih za otoške medije. Medtem pa je britanski dnevnik Guardian z veliko ironije in cinizma ocenil, da bi vojno z Iranom lahko preprečil en sam odbor, odbor za Nobelove nagrade, če bi Trumpu lani podelil nagrado za mir, za katero je mislil, da jo že ima. Ker mu je ni, se je odločno preusmeril v osvojitev Nobelove nagrade za vojno.
