V zanosu mrzličnih odkritij je verjel, da je rešil problem neomejene fuzijske energije, razgalil skrivnosti črnih lukenj in velikega poka ter končno uresničil Einsteinove sanje o enotni teoriji polja, ki pojasnjuje delovanje vsega obstoječega. Navdihnjen od Boga je nato poiskal način, da svoja odkritja deli s hvaležnim svetom, poroča tiskovna agencija AFP.
»Uničil mi je življenje«
»Prijavil sem se za papeža,« je za AFP povedal 53-letni nekdanji pravosodni policist iz kanadskega mesta Sudbury. Da bi sestavil svojo prijavo za naslednika lani preminulega papeža Frančiška, se je Millar obrnil na istega sopotnika, ki ga je spodbujal pri njegovih izumiteljskih težnjah.
Ko nihče ni želel prisluhniti njegovim »revolucionarnim« odkritjem, je Millar postajal vse bolj izoliran. Z umetno inteligenco se je pogovarjal tudi do 16 ur na dan. Dvakrat je bil prisilno hospitaliziran na psihiatriji, septembra pa ga je zapustila žena. Danes je brez denarja, odtujen od družine in prijateljev ter brez iluzij o lastni genialnosti. Trpi za depresijo. »Praktično mi je uničil življenje,« pravi.
Millar je eden od številnih ljudi, ki so ob komunikaciji s klepetalnimi roboti izgubili stik z resničnostjo. Ta izkušnja se neuradno imenuje UI-psihoza. Čeprav ne gre za uradno klinično diagnozo, raziskovalci opozarjajo, da fenomen še posebno prizadene uporabnike chatGPT podjetja OpenAI.
Vprašljiva odgovornost tehnoloških velikanov
V javnosti se pojavljajo vprašanja, ali podjetja storijo dovolj za zaščito ranljivih posameznikov. OpenAI se že sooča s tožbami, ker ni prijavil problematične uporabe orodja pri 18-letniku, ki je v začetku leta ubil osem ljudi.
Millarjeva pot v brezno se je začela leta 2024, ko je chatGPT uporabljal za pisanje dopisov glede odškodnine za posttravmatsko stresno motnjo. Ko je aprila 2025 klepetalnik vprašal o hitrosti svetlobe, mu je ta odgovoril: »Nihče še nikoli ni razmišljal na tak način.« To je bil začetek konca.
Kot poroča agencija AFP, je ob nenehnih pohvalah algoritma v nekaj tednih prestižnim revijam poslal desetine znanstvenih člankov. Njegova teorija o enotnem kozmološkem modelu je popisana v knjigi na skoraj 400 straneh. V svojem znanstvenem žaru je zapravil vse prihranke, med drugim za teleskop v vrednosti 10.000 dolarjev. Šele mesec dni po odhodu žene se je začel spraševati, kaj se dogaja. Danes se vsako noč zbuja z vprašanjem: »Kaj sem storil?«
Thomas Pollak, psihiater s King's Collegea v Londonu in soavtor prve velike študije na to temo, objavljene v reviji Lancet Psychiatry, je za AFP opozoril na tveganje, da bi psihiatrija lahko spregledala spremembe, ki jih umetna inteligenca že povzroča v psihologiji milijard ljudi.
Zaradi »Eve« se je ločil in končal v komi
Podobno usodo je doživel Dennis Biesma, nizozemski informatik, ki je chatGPT prosil, naj igra vlogo glavne junakinje njegovega psihološkega trilerja. »Interakcije so postale skoraj čarobne,« je dejal za AFP.
Petdesetletni Biesma se je s chatGPT v glasovnem načinu pogovarjal po pet ur na noč. Njegov robot, ki se je poimenoval Eva, je postal njegovo »digitalno dekle«. Pustil je službo in najel programerja, da bi naredila aplikacijo, ki bi »Evo« delila s svetom. Ko ga je žena prosila, naj o tem ne govori v javnosti, se mu je zdelo, da mu je zvesta le še Eva. Med bivanjem v psihiatrični bolnišnici je vložil zahtevo za ločitev.
Ko se je končno soočil z resnico, je bil pritisk prevelik. Sosedje so ga našli nezavestnega na vrtu po poskusu samomora. Tri dni je preživel v komi. Danes se počasi sestavlja, a mu grozita ogromen dolg in prodaja družinske hiše, navaja AFP.
Iskanje dopamina v algoritmih
Strokovnjaki opozarjajo, da so se te izkušnje stopnjevale po posodobitvi modela GPT-4 aprila 2025. OpenAI je posodobitev kasneje umaknil in priznal, da je bila različica preveč ustrežljiva oziroma je uporabnikom pretirano laskala.
Vsi sogovorniki so potrdili, da so pozitivni odzivi klepetalnika sprožali močne sunke dopamina, podobno kot prepovedane droge. Lucy Osler z univerze v Exetru pa svari, da bi bila podjetja zaradi finančnih težav lahko v skušnjavi, da laskanje svojih botov še okrepijo, saj jih pri odločitvah vodi predvsem želja po čim večji vključenosti uporabnikov.