Napeti odnosi med podjetji, ki razvijajo umetno inteligenco s pomočjo velikih jezikovnih modelov, ter ustvarjalci, katerih dela, pa naj gre za romane, glasbo ali ilustracije, se pogosto znajdejo v vlogi podatkovne »hrane«, so v ponedeljek spet dobili nov zasuk – ameriški okrožni sodnik Sidney Stein je namreč dovolil vložitev skupinske tožbe več pisateljev proti podjetjema OpenAI (to je najbolj znano po klepetalnem robotu ChatGPT) in Microsoft, saj naj bi obstajal utemeljen sum, da sta korporaciji z urjenjem umetne inteligence kršili njihove avtorske pravice.
Sodnik se je pri svoji odločitvi med drugim naslonil na dejstvo, da je ChatGPT na željo uporabnika napisal osnovo nadaljevanja znamenite fantazijske knjižne sage Pesem ledu in ognja ameriškega pisatelja in scenarista Georgea R. R. Martina (ki sicer šesti del te priljubljene serije končuje že več kot desetletje). Po mnenju Steina je zamisel za knjigo, ki jo je ponudil omenjeni klepetalni robot, »v več pogledih izrazito podobna Martinovim drugim delom«, zaradi česar je mogoče utemeljeno trditi, da so bile pri razvoju klepetalnika kršene pisateljeve avtorske pravice.
Robotu je bilo naročeno, naj izdela »podrobno zasnovo« za nadaljevanje druge knjige v seriji z naslovom Spopad kraljev, ki pa bo imela povsem drugačno zgodbo kot obstoječa tretja knjiga Vihra mečev in bo dogajanje popeljala v nove smeri. »Ni problema!« je veselo odvrnil ChatGPT, ki je alternativno različico naslovil Ples s sencami, zanjo pa ponudil več možnih razvojev zgodbe ter predlagal tudi nekaj novih likov, ki bi utegnili biti primerni za Martinov svet. »Podrobnosti, ki jih je nanizal v svojem predlogu, so dovolj prepoznavne, da jih lahko označimo kot prisvajanje avtorjevih idej,« je menil Stein v svoji dopustitvi skupinske tožbe.
Končni razplet ostaja nejasen
Sodba se nanaša na več ločenih tožb različnih avtorjev, kot so Martin, Michael Chabon, Ta-Nehisi Coates, Jia Tolentino, Sarah Silverman in še nekateri, ki trdijo, da sta jih podjetji OpenAI in Microsoft oškodovali s tem, ko sta njihove knjige brez vsakega finančnega nadomestila uporabili za urjenje svojih modelov umetne inteligence, pri čemer so mnogi rezultati, ki jih ponudijo klepetalniki, »v vseh bistvenih potezah sorodni avtorsko zaščitenim vsebinam«.
V odločitvi Stein ni želel presojati o tem, ali lahko krmljenje umetne inteligence spada pod »prosto« oziroma pošteno uporabo avtorskih del, ki v določenih primerih omogoča brezplačno rabo avtorsko zaščitenih del, če je to v javnem interesu. Prav s tem argumentom so bile namreč zavrnjene nekatere druge tožbe proti razvijalcem umetne inteligence; tako je na primer zvezno sodišče v San Franciscu pred časom razsodilo, da podjetje Anthropic ni kršilo avtorske zakonodaje, ko je za urjenje svojih modelov brez privoljenja avtorjev uporabilo množico leposlovnih del. Kasneje se je sicer Anthropic z avtorji pogodil in jim izplačal skupno 1,5 milijarde dolarjev.
