Savdska Arabija bi lahko v nekaj dneh ostala brez zalog nafte za izvoz, če ne bo hitro obnovila delovanja 1200 kilometrov dolgega naftovoda, ki povezuje njena nahajališča na vzhodu države s pristaniščem Janbu ob Rdečem morju, so po navedbah Reutersa opozorili kupci savdske nafte in trgovci. Satelitski posnetki, objavljeni v nedeljo zvečer, kažejo, da je bila ena od črpalnih postaj po petkovem napadu, ki so ga izvedle iraške milice, ki jih podpira Iran, močno poškodovana in požgana.
Savdska vlada še ni objavila podrobnosti o škodi ali ocenila, kako dolgo bo naftovod zaprt. Po navedbah savdskih oblasti so napad izvedli brezpilotniki, ki naj bi jih iz Iraka izstrelile tamkajšnje oborožene skupine.
Viri, s katerimi je govoril Reuters, se glede trajanja popravil razlikujejo: eden ocenjuje, da bi lahko trajalo do šest tednov, drugi pa meni, da bi bilo mogoče črpanje delno obnoviti že prej, tudi med nadaljevanjem popravil.
Zaloge se hitro zmanjšujejo
Naftovod je bil zadnjih šest mesecev ključna obvozna pot za savdski izvoz, saj je zaradi ameriške vojne z Iranom onemogočen ali vsaj močno otežen promet skozi Hormuško ožino. Savdska Arabija je prek naftovoda v pristanišče Janbu preusmerjala približno štiri milijone sodov nafte na dan, kar predstavlja okoli štiri odstotke svetovne ponudbe. Brez naftovoda bi bile posledice zaprtja Hormuške ožine še dosti hujše.
Po ocenah treh virov iz naftne industrije imajo v Janbuju dovolj zalog za nadaljevanje izvoza še pet do sedem dni. Savdska Arabija ima nekaj zalog tudi v egiptovskih pristaniščih Ain Sukhna ob Rdečem morju in Sidi Kerirju ob Sredozemskem morju, vendar tudi te ne zadostujejo za daljše obdobje. Če črpanje po vzhodno-zahodnem naftovodu ne bo obnovljeno, bodo zaloge pošle, so opozorili viri.
Cene nafte znova navzgor
Zaradi poškodb pomembnega naftovoda so cene energentov znova poskočile. Cena severnomorske nafte brent se je v nedeljo zvišala za več kot 3,4 odstotka, na 108 dolarjev za sod, kar je najvišja raven od maja. Motnje pri dobavi surove nafte se prenašajo tudi na trg rafiniranih goriv. Povprečna cena dizelskega goriva v ZDA je v petek prvič presegla 1,56 dolarja na liter (1,35 evra), kar je za ameriške razmere ekstremna cena. Lani je povprečna cena dizla v ZDA znašala 0,97 dolarja na liter (0,84 evra). V Sloveniji je cena od zadnje spremembe 1,94 evra, v Italiji 2,14 evra, na Danskem pa celo 2,54 evra.
Razmere dodatno zaostrujejo napadi jemenskih hutijevcev, ki so povezani z Iranom in so v okviru na novo razglašene blokade okrepili napade na savdsko naftno infrastrukturo in ladijski promet. Njihovo nedavno zavzetje otoka Perim v strateški ožini Bab al Mandab jim je omogočilo tudi boljši položaj v bližini pomembnega ameriškega oporišča v Džibutiju.
Pogajanja o Hormuški ožini zastala
Čeprav se je ob začetku operacije Epski bes govorilo, da je cena 100 dolarjev na sodček nafte psihološki prag, ko bo vojno treba končati, je upanja za hitro diplomatsko rešitev vse manj. Omanski zunanji minister Badr Albusaidi je v nedeljo sporočil, da je bilo regionalno srečanje, predvideno za ponedeljek, preloženo zaradi prizadevanj za dosego soglasja. Iranski predstavniki so napovedali udeležbo in predstavitev dogovora z Omanom o ureditvi plovbe skozi Hormuško ožino.
Ožina je bila pred vojno prosto prehodna, zdaj pa Iran od ladij zahteva dovoljenje za tranzit in razmišlja tudi o uvedbi pristojbin. Konflikt na Bližnjem vzhodu, ki je po napadih ZDA in Izraela na Iran 28. februarja vstopil že v sedmi mesec, tako še naprej neposredno vpliva na svetovni trg energije in cene goriv.
