Politične možnosti so podrobno opisane v dopisu, ki izraža frustracijo nad domnevno nepripravljenostjo ali zavračanjem nekaterih zaveznic, da bi ZDA omogočile dostop do oporišč in pravico do preleta za potrebe vojne z Iranom. Uradnik, ki je želel ostati anonimen, je za Reuters poudaril, da dopis opredeljuje te pravice kot minimum za delovanje zveze Nato.
Po besedah vira se o teh možnostih razpravlja na visokih ravneh v Pentagonu. Ena izmed njih predvideva suspenz težavnih držav s pomembnih ali uglednih položajev znotraj zavezništva.
Trump oster do zaveznic
Predsednik Donald Trump je bil v preteklosti že večkrat kritičen do zaveznic Nata, ker niso poslale svojih mornaric na pomoč pri odpiranju Hormuške ožine, ki je bila za svetovni ladijski promet zaprta po začetku zračne vojne 28. februarja. Trump je prav tako izjavil, da razmišlja o popolnem umiku iz zavezništva.
"Ali ne bi vi storili enako na mojem mestu?" je Trump vprašal v intervjuju za Reuters 1. aprila. Kljub temu omenjeno elektronsko sporočilo ne predlaga umika ZDA iz zveze, prav tako pa ne predvideva zapiranja ameriških oporišč v Evropi. Tiskovni predstavnik Pentagona Kingsley Wilson je na vprašanje o dopisu za Reuters odgovoril: "Vojno ministrstvo bo poskrbelo za to, da bo imel predsednik na voljo verodostojne možnosti, s katerimi bomo zagotovili, da naše zaveznice ne bodo več le papirnati tigri, temveč bodo opravile svoj del nalog."
Vprašanja o prihodnosti
Vojna ZDA in Izraela z Iranom je sprožila resna vprašanja o prihodnosti 76 let starega zavezništva. Analitiki in diplomati opozarjajo, da ZDA morda ne bi priskočile na pomoč evropskim zaveznicam v primeru napada nanje.
Britanija, Francija in druge države trdijo, da bi pridružitev ameriški pomorski blokadi pomenila neposreden vstop v vojno, vendar so pripravljene pomagati pri varovanju ožine, ko bo doseženo trajno premirje. Trumpova administracija pa poudarja, da Nato ne more biti enosmerna cesta.
Reuters še poroča, da so ZDA še posebej nezadovoljne s Španijo, kjer je socialistično vodstvo prepovedalo uporabo svojih oporišč in zračnega prostora za napade na Iran.
Morda najbolj presenetljiv predlog v dopisu je možnost ponovne ocene ameriške diplomatske podpore britanskim imperialnim posestim, kot so Falklandski otoki. Otoki so pod upravo Združenega kraljestva, vendar si jih lasti tudi Argentina, katere predsednik Javier Milei velja za Trumpovega zaveznika.
Trump je v zadnjem času večkrat užalil britanskega premierja Keira Starmerja in ga označil za strahopetneža, ker se ni želel pridružiti vojni z Iranom. Britanija sprva ni odobrila uporabe svojih oporišč za napade na Iran, kasneje pa je dovolila le obrambne misije za zaščito prebivalcev v regiji.
Obrambni minister Pete Hegseth je ob tem opozoril: "Zavezništva praktično nimaš, če imaš države, ki ti niso pripravljene stati ob strani, ko jih potrebuješ."