Danes se bo v Abu Dabiju končal novi krog pogajanj med ZDA, Rusijo in Ukrajino, ki so mu prvi dan kot opazovalci prisostvovali tudi diplomatski predstavniki Velike Britanije, Nemčije, Francije in Italije. Za pogajalsko mizo niso sedeli, je pa cilj Združenih držav, da bi bila tudi evropska stran čim prej prisotna. To je potrdil zunanji minister Marco Rubio. Danes se bodo pogajalci posvetili ozemeljskim vprašanjem, kjer so že v preteklosti bila razhajanja največja. Čeprav ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski meni, da je to vprašanje, o katerem bi morala pogajanja potekati na ravni voditelj, imajo pogajalci mandat, da govorijo o tej temi.
Zelenski je po prvem dnevu pogovorov dejal, da so bili pogovori konstruktivni in precej vsebinski ter da so podrobno govorili o vsebini varnostnih jamstev z Ukrajino. Govorili so tudi o humanitarnih zadevah, kot je vračanje ugrabljenih ukrajinskih otrok, in izmenjavi vojnih ujetnikov. O tem so se sicer lahko sporazumeli že na prejšnjih krogih pogajanj. »Izpustitev (vojnih) ujetnikov je prednostna naloga. Podrobno so razpravljali o vsebini varnostnih jamstev za Ukrajino in temeljih za zagotovitev dolgoročnega delovanja teh jamstev,« je pojasnil Zelenski in dodal: »Radi bi zamenjali 1000 za 1000 ujetnikov, morda 1500 za 1500. Šlo bi za veliko zamenjavo.« Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je ocenil, da je še prezgodaj za oceno srečanja pred koncem pogajanj v sredo.
Nov ameriški angažman
Pogajanja potekajo po skoraj devetmesečnem premoru od zadnjega kroga, ki je tudi potekal v Abu Dabiju. Ameriški predsednik Donald Trump je še pred začetkom dal vedeti, da bo na mizi tudi povojna evropska obrambna arhitektura, to pa je Evropejce, ki se še vedno ne morejo dogovoriti, kdo jih bo zastopal in se pogovarjal z Vladimirjem Putinom, ujelo malce nepripravljene. »Res nas je prosil, naj si še posebej prizadevamo za iskanje rešitve, ki bo, upajmo, končala vojno, hkrati pa obe strani postavila v precej močnejši položaj, da bosta lahko uresničili svoj polni potencial,« je delegate ob začetku pogajanj nagovoril eden od dveh ameriških posrednikov Jared Kushner. Zaradi ruskih nasprotovanj Evropejci mesta za pogajalsko mizo niso imeli, so se pa ločeno sestajali z ameriško in ukrajinsko delegacijo.
Rusija za drugačen vrstni red
Ali se res manjšajo velike razlike v pogledih Ukrajine in Rusije glede mirovne rešitve za Ukrajino, po prvem dnevu pogajanj sprva ni bilo znano. Različni so pogledi že na to, kaj naj se zgodi prej. Ukrajinci želijo podobno kot Evropejci najprej doseči dogovor o premirju, nato bi nadaljevali dogovore glede prihodnje varnostne arhitekture. Rusija je za obrnjen vrstni red. Zunanji minister Sergej Lavrov je poudaril, da daje Moskva prednost pogajanjem o širokem evropskem varnostnem okviru in da ni pripravljena privoliti v premirje kot prvi korak v procesu trajnega miru, ne da bi vedela, kaj se bo zgodilo naprej.
Za ukrajinsko stran je napredek že to, da so se pogajanja obnovila. Ob iskanju možnosti za premirje se želi pogovarjati tudi o perečih humanitarnih vprašanjih in novih izmenjavah vojnih ujetnikov ter vračanju ugrabljenih otrok.
Pred začetkom pogajanj se je ukrajinska delegacija na ločenih pogovorih sestala z ZDA in evropsko delegacijo (v njej so bili svetovalci za nacionalno varnost Francije, Nemčije, Italije in Velike Britanije, predstavniki evropske komisije, urada predsednika evropskega sveta Antonia Coste in predstavniki Nata). Kot so sporočili iz Costovega urada, so udeleženci poudarili, da morajo vsi prihodnji dogovori spoštovati suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisno odločanje Ukrajine ter ji zagotoviti verodostojna varnostna jamstva. Po navedbah Costovega urada so udeleženci tudi priznali, da sta obravnavanje povojnih varnostnih vprašanj in zmanjševanje tveganja za konflikte bistvenega pomena.