Nov dan, novi pritiski na laburističnega premierja Keira Starmerja, naj ali odstopi ali določi urnik odstopa. Po katastrofalnem porazu laburistov na delnih lokalnih volitvah v Angliji in ponižujočem neuspehu na skupščinskih volitvah v Walesu ter parlamentarnih volitvah na Škotskem je že 97 laburističnih poslancev zahtevalo ali njegov takojšen odstop ali določitev urnika odstopa. Vlado so zapustili en minister, štirje državni sekretarji in več članov nižjega ranga.
Trije zelo znani laburistični politiki, med njimi Wes Streeting (edini minister, ki je do zdaj odstopil), ki že dolgo ne skrivajo premierskih ambicij, so že naredili prve poteze za sprožitev bitke s Starmerjem, niso pa še sporočili, ali bodo premierja izzvali na voditeljski dvoboj. Starmerjeva namestnica naj bi konec tedna javno podprla enega od njih. Na drugi strani je več kot sto laburističnih poslancev pisno izrazilo podporo Starmerju, posebno zato, ker nočejo političnega kaosa in delne paralize vlade, ki bi jo prinesle voditeljske volitve, delno pa zato, ker je povsem možno, da bi Starmer kljub vsej kritiki premagal enega ali več tekmecev.
Trije potencialni izzivalci naredili prvo potezo
Zdi se, da vprašanje, ali se bo kateri od Starmerjevih tekmecev odločil za izziv, ni pravo. Pravo vprašanje je samo, kdaj se bodo odločili. Trije so že v četrtek naredili prve poteze. Prvi je bil že omenjeni Wes Streeting, ki je v četrtek odstopil kot minister za zdravstvo. Trdil je, da se je za odstop odločil, ker je »izgubil zaupanje v premierja«. Njegovo pismo »dragemu premierju« je bilo eno od najdaljših, če ne celo najdaljše in najbolj politično strupeno pismo, v katerem minister premierju sporoča, da odstopa in zakaj odstopa.
V prvem delu hvali vladne dosežke na področju zdravstva, da bi med vrsticami pohvalil sebe, ker je bil minister za zdravstvo. »Ker sem izgubil zaupanje v vaše vodstvo, sem sklenil, da bi bilo nenačelno in nečastno, če bi ostal v vladi,« je napisal. Starmerju je pripisal krivdo za to, da so prvič v zgodovini »v vseh kotičkih Britanije na oblasti nacionalisti, vključno z nevarnim angleškim nacionalizmom, ki ga poosebljata Nigel Farage in njegova stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo. Farage in njegova stranka naj bi že ogrožala bodočo celovitost države in njene vrednote. »Tam, kjer potrebujemo vizije, je vakuum, tam, kjer je potrebna usmeritev, je tavanje,« je bila Streetingova najbolj strupena obtožba. Če bi Streeting postal premier, bi postal prvi odkrit gej na vodilnem položaju. Zdaj samo poslanec Streeting je pozval k »širši razpravi o tem, kako naj stranka odpravi nepriljubljenost svoje vlade«.
Po Streetingu je prvo potezo proti izzivu potegnila Angela Raynor, ki je zaradi davčnega škandala (pri nakupu počitniškega stanovanja na obali je plačala 40.000 funtov premalo davka) lani odstopila kot Starmerjeva namestnica in ministrica za stanovanjsko politiko. Njen odstop ni zmanjšal, prej povečal njeno priljubljenost med tradicionalnimi (delavskimi) privrženci laburistične stranke. V četrtek je zdaj samo poslanka sporočila, da je rešila problem z davčnim uradom, ki naj bi bil posledica napake in nesporazuma.
Čakanje na Burnhama
Tretji se je oglasil aktualni priljubljeni župan Manchestra Andy Burnham, ki je oznanil, da se bo poskusil vrniti v poslanske klopi britanskega parlamenta. Kandidati za vodjo stranke, ki avtomatično postane premier, če je stranka na oblasti, morajo biti poslanci in dobiti podporo 20 odstotkov laburističnih poslancev (pri njihovem sedanjem številu je to 81 poslancev).
Burnham je napovedal poskus vrnitve v parlament, ko je aktualni poslanec manchestrskega volilnega okrožja Makerfield Josh Simons nenadoma sporočil, da se je odločil za odstop, in Burnhamu odprl pot v London. Burnham, ki mu rečejo »kralj severa« (Anglije), je med laburisti, poslanci in volilci najbolj priljubljen politik. In najbolj nevaren Starmerju. Njegovi privrženci pravijo, da bi kot premier obnovil priljubljenost laburistične vlade. Mora pa prej postati poslanec. Zato Farage zatrjuje, da bo naredil vse za to, da ne bo vnovič izvoljen za poslanca.
