Že več tednov potekajo prizadevanja za organizacijo pomoči prebivalcem tega hudo prizadetega mesta, ki so ga ruske sile zasedle kmalu po začetku invazije februarja 2022. Obe strani sta se javno zahvalili prvi dami ZDA Melanii Trump za njeno vlogo pri doseganju lokalnega premirja v mestu, iz katerega je vsaj enemu prebivalcu uspelo pobegniti in opozoriti, da tisti, ki so ostali, preživljajo pekel in jim grozi lakota.
Konvoj je pripravljen na odhod
»Razminiranje poti za humanitarno misijo v mestu Oleški je zaključeno,« sta po poročanju Guardiana skoraj sočasno sporočila ruska komisarka za človekove pravice Jana Lantratova in njen ukrajinski kolega Dmitro Lubinec. »Humanitarni konvoj je pripravljen na odhod.«
Konvoj se bo odpravil proti mestni bolnišnici, prebivalcem, ki želijo zapustiti mesto, pa bo v določenem časovnem oknu omogočen odhod. Potem bodo razdelili pakete humanitarne pomoči, navajata v izjavi.
Kot piše Guardian, je cilj operacije reševanje hude humanitarne krize v mestu, ki je od leta 2022 povsem odrezano na vojnem območju. Vendar pa je misija hkrati del širšega diplomatskega prizadevanja, v katerem si obe strani prizadevata ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dokazati podporo njegovim mirovnim prizadevanjem – čeprav iz povsem različnih vzgibov.
Lantratova je potrdila, da na območje potujejo tudi štirje novinarji izjemno konservativne ameriške televizijske mreže Newsmax, ki je blizu Donaldu Trumpu, medtem ko Lubinec podrobnosti o prisotnih medijih ni navajal.
Pohvale Melanii Trump
Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju s predstavniki afriških držav v Moskvi potrdil, da bo humanitarna pomoč civilistom začela pritekati v četrtek in petek, »med drugim s podporo prve dame Združenih držav«.
Guardian navaja, da je tudi ukrajinski ombudsman Lubinec izrekel »posebno zahvalo« osebi v ZDA, ki »osebno namenja svoj čas in pozornost humanitarni misiji ter pomoči civilistom v mestu Oleški«. ZDA sicer ohranjajo pritisk na obe strani: Trump je pred kratkim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za oviro na poti do miru, medtem ko je hvalil Putina, ki je izjavil, da si Rusija »prizadeva razrešiti vprašanja, povezana z možno mirno rešitvijo ukrajinske krize«.
Dolga in nevarna pot na prostost
Premirje velja izključno za Oleški. Med ruševinami mesta, ki je pred vojno štelo okoli 24.000 prebivalcev, še naprej živi približno 1500 ljudi, ujetih v rednem obstreljevanju ter pomanjkanju hrane in zdravil.
Ukrajina že od samega začetka obtožuje Rusijo, da ne dovoli vnosa humanitarne pomoči niti izhoda prebivalstva. Rusija po drugi strani trdi, da so ukrajinske mine na dostopnih cestah in ukrajinsko obstreljevanje onemogočili varno evakuacijo.
Prebivalci, ki želijo zapustiti mesto in se vrniti na ozemlje pod nadzorom ukrajinske vlade, bodo morali prehoditi izjemno dolgo pot: najprej prek zasedenega Krima v južno Rusijo, od tam z letalom v Belorusijo, šele od tam pa bodo lahko prečkali mejo in se vrnili v Ukrajino.