Od kapitanov in inženirjev do kuharjev in drugih članov posadk – ljudje, ki skrbijo za nemoten pretok svetovne trgovine, so se znašli neposredno na območju spopadov v Hormuški ožini. Pomorščaki se soočajo z vse hujšimi psihičnimi stiskami, so izolirani, izčrpani in travmatizirani zaradi nenehne nevarnosti napadov, piše Geo News.
»Slišimo zgodbe o tem, kako prestrašeni so. Res je zelo strašljivo,« je povedal Gavin Lim iz britanske dobrodelne organizacije Sailors’ Society, ki je govoril s posadko ladje, zadete v napadu. Po njegovih besedah so bili mornarji prepričani, da bodo umrli.
Pomorščaki vsakodnevno opazujejo drone in rakete nad seboj, ob tem pa spremljajo novice o zadetih ladjah in smrtnih žrtvah. Ta občutek stalne ogroženosti ustvarja vse večjo tesnobo. »Sprašujejo se, ali so le vaba in ali bodo postali žrtve zato, da bi nekdo dokazal politično poanto,« je dodal Lim.
Dobrodelne organizacije opozarjajo na porast hiperbudnosti, izgorelosti, utrujenosti, osamljenosti, depresije in anksioznosti med približno 20.000 pomorščaki, ki so zaradi iranske blokade Hormuške ožine obtičali v regiji od konca februarja.
Oboroženi vdori in panični napadi
Iranske sile so po poročilih zasegle najmanj dve trgovski ladji. Na videoposnetkih so zamaskirani oboroženi pripadniki varnostnih sil med vkrcanjem na ladje povzročili dodaten šok med posadkami.
John Canias iz Mednarodne federacije transportnih delavcev je povedal, da je eden izmed častnikov med vdorom doživel panični napad. Dodal je, da so posadkam pozneje omogočili stik z družinami prek interneta, kar je vsaj nekoliko omililo stisko.
Po podatkih Mednarodne pomorske organizacije je bilo od začetka konflikta ubitih najmanj enajst pomorščakov.
Trpljenje družin doma
Psihološka stiska ne prizadene le članov posadk, temveč tudi njihove družine, ki doma v negotovosti čakajo novice o svojih bližnjih.
Melanie Warman iz organizacije Sailors’ Society je opisala primer 25-letnega indijskega pomorščaka, ki je bil ubit v strojnici tankerja že drugi dan konflikta. Njegova mati je po tragediji večkrat pristala v bolnišnici in skoraj prenehala jesti.
»Za družine je to izjemno težko obdobje. Mnogi ne morejo vzpostaviti stika s svojimi bližnjimi na ladjah in jih povsem razjeda skrb,« je dejala.
Tudi organizacija ISWAN, ki upravlja telefonsko pomoč za pomorščake, prejema številne klice ljudi, ki želijo izvedeti, kakšne so njihove pravice glede vrnitve domov in kako naj se soočijo s stresom zaradi bivanja v vojni coni, na katero niso bili pripravljeni.
Pomorska industrija nepripravljena na vojno
Strokovnjaki opozarjajo, da večina ladijskih družb nima ustreznih smernic za zaščito duševnega zdravja zaposlenih v sodobnih vojnih razmerah. Obstoječa priporočila večinoma izhajajo še iz obdobja somalijskega piratstva v začetku tega stoletja.
Deborah Layde iz organizacije Seafarers’ Charity poudarja, da industrija nujno potrebuje sodobna navodila za ravnanje v razmerah, kjer ladjam grozijo raketni in dronski napadi.
Zato so nekatere organizacije začele sodelovati s psihologi in pripravljajo posebna izobraževanja ter spletne seminarje za pomoč posadkam pri soočanju s stresom.
Psihologinja Rachel Glynn-Williams, ki sodeluje pri pripravi teh programov, opozarja, da dolgotrajna izpostavljenost nevarnosti povzroča stanje stalne napetosti živčnega sistema.
»Ko govorim s člani posadk, so že dolgo časa v stanju najvišje pripravljenosti. Njihov živčni sistem je preobremenjen in potrebuje čas, da se znova umiri,« je pojasnila. Po njenih besedah nekateri okrevajo hitro, drugi pa bodo posledice občutili še dolgo po koncu krize.
