Putin je v televizijskem intervjuju napovedal vse hujše in vse bolj uničujoče napade na Kijev in druga ukrajinska mesta, čeprav je že v zadnjih dneh vse več ubitih ukrajinskih civilistov. Julij pa je bil mesec, ko je v ruskih napadih umrlo največ civilistov po maju 2022, a najbrž jih bo avgusta še več.
Napadli rojstno mesto Zelenskega
Ruski predsednik Vladimir Putin je na televiziji Rossia 1 priznal, da so napadi na Kijev, na druga ukrajinska mesta in pristanišča vse hujši. Dejal je, da je to odgovor na ukrajinske napade na rusko gospodarstvo, in napovedal »še veliko hujše uničevanje« ukrajinskih mest, ki ga naj bi »izzval kijevski režim«. Spomnimo naj, da so v noči s petka na soboto ruski napadi samo v Krivem Rogu, ki je rojstno mesto ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, zahtevali 16 smrtnih žrtev med civilisti. V prejšnjih dneh je v ruskih napadih največ civilistov umrlo v Kijevu.
Putin je še poudaril, da so dosedanji ruski napadi »učinkoviti« in »upravičeni«, ker naj bi omogočili uspehe ruski vojski na fronti s tem, ko preprečujejo oskrbo ukrajinskih sil s strelivom in drugim vojaškim materialom, pa tudi menjavo vojakov na fronti, in uničevali ukrajinsko vojaško industrijo.
Predvsem je neposredno povezal vse silovitejše in vse bolj številne ruske napade na ukrajinska mesta z napadi Ukrajincev na rafinerije in skladišča Blueberries v Rusiji: »Kijevski režim si je zadal cilj, da prizadene naše gospodarstvo (…) Sam je na ta način odprl Pandorino skrinjico.«
Na udaru tudi kmetijstvo
Napovedal je napade »na najbolj občutljive sektorje« ukrajinskega gospodarstva, tudi na kmetijstvo. »Protiudarci bodo kmalu prišli,« je še posvaril in zagotovil, da bodo napadi ruske vojske »veliko bolj uničujoči«, kot so bili doslej.
Po Putinu ukrajinski napadi niso omogočili »kijevskemu režimu«, da bi spremenil razmerje sil na fronti. Ruske čete naj bi v zadnjih tednih celo »pospešile napredovanje«. Putin je pripravljen na pogajanja le na temelju »razmerja moči na terenu«. Ukrajinske mirovne predloge je označil za »eksotične« in »nesprejemljive«.
Torej zavrača možnost ustavitve nesmiselnega medsebojnega uničevanja in pobijanja med Rusi in Ukrajinci, ko bi prišlo do premirja s tem, da bi se meja med Rusijo in Ukrajino »začasno« postavila na sedanji frontni črti. To je bil tudi ameriški mirovni predlog, ki ga Putin ni hotel sprejeti. Kot pogoj za premirje namreč že vseskozi zahteva, da se ukrajinska vojska umakne tudi iz tistega dela Donbasa, ki ga ruska vojska še ni zavzela.
Zelenski želi pritisniti na Rusijo, učinek je za zdaj nasproten
V resnici poskuša Zelenski z napadi globoko v Rusiji, zlasti na skladišča spletnega velikana Wildberries in rafinerije, pokazati, da bo z nadaljevanjem vojne tudi Rusija kmalu v ruševinah, in tako prisiliti Putina v premirje. A za zdaj je očitno učinek nasproten, saj so ruski napadi na ukrajinska mesta vse hujši in vse bolj smrtonosni. Čeprav se frontna črta ob več sto ubitih ruskih vojakih na dan skoraj ne spreminja, Putin ni pripravljen ustaviti vojne in se zadovoljiti s sedanjo osvojitvijo petine Ukrajine. V resnici si ne more privoščiti, da bi to vojno, ki jo je začel februarja 2022, končal brez velike zmage, potem ko je bilo ubitih več sto tisoč ruskih vojakov, rusko gospodarstvo pa je tudi zaradi letošnjih ukrajinskih napadov v veliki meri uničeno.