»Evropejci zdaj pravijo, da bi takoj po mirovnem sporazumu v Ukrajino poslali mirovne sile. Kaj to pomeni? Za nas bi bile legitimna tarča in vojna bi se takoj nadaljevala … To je začaran krog,« je rekel Putin, ki se je s posrednikoma Jaredom Kushnerjem in Stevom Witkoffom pogovarjal prek prevajalca.
Vprašanje mirovnih sil je del razprave o varnostnih jamstvih Ukrajini po končanju vojne, da je Rusija ne bi spet napadla. Evropa je nakazala pripravljenost, da pošlje enote v Ukrajino.
Za evropski sedež za mizo
Kushner in Witkoff sta se po poročanju agencij pri Putinu zelo zavzela za to, da tudi Evropa dobi mesto za pogajalsko mizo, sploh ker je na njej zdaj očitno izpostavljeno vprašanje prihodnje evropske varnostne arhitekture. Sem sodijo tudi zahteve Rusije po umiku Natovih sil z vzhodnega krila in po zavezi Ukrajine, da ne bo postala članica zavezništva. Putin je dejal, da ni nikoli zavrnil dialoga z Evropo in da si ne želi le trajnega in stabilnega miru v Ukrajini, pač pa »večni mir«, kar pa je po njegovem mnenju nemogoče ob načrtih o evropskih mirovnih silah v tej državi. Dejal je tudi, da si želi, da se z Evropejci ukvarjajo Združene države, »da ugotovijo, kaj hočejo: mir ali vojno«.
Witkoff pa je izrazil upanje, da bo danes lahko napovedal nov krog pogajanj Rusije in Ukrajine, na katerih bi sodelovala tudi Evropa. Na pogajanjih, ki so v sredo in četrtek potekala v Abu Dabiju, Evropa ni sodelovala, bila je le v rednih stikih z ameriško in rusko delegacijo.
Nove in stare ideje o meji
Putin je tudi napovedal, da se bo z ameriškima posrednikoma pogovarjal o ozemeljskih vprašanjih, na katera ima drugačne poglede kot Ukrajina. Rusija zase zahteva najmanj ves ukrajinski Donbas, torej regiji Lugansk in Doneck, ki ju njena vojska ne nadzira v celoti. Rusija si je enostransko priključila tudi Zaporožje, Herson in Krim. Glede razmejitve je bil Putin sprva relativno kratek: dejal je, da je lahko edina razmejitvena črta med Ukrajino in Rusijo državna meja. Za Moskvo je to tista, ki vključuje anektirane regije, za Ukrajino tista v njenih mednarodno priznanih mejah.
ZDA naj bi sicer v Abu Dabiju predstavile nove zamisli, da bi v mirovni načrt vključili razmejitveno črto, ki bi šla po poti sedanje fronte. Torej Rusija ne bi dobila vsega Donbasa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je o vseh predlogih, da se Ukrajina tako ali drugače odreče delu svojega ozemlja, spet izrekel negativno. Sicer se bo Zelenski na Irskem sestal z Witkoffom in Kushnerjem, ko pripotujeta tja po koncu pogovorov v Kremlju.
Za prekinitev ognja v Konstantinivki
Je pa Putin po poročanju agencije Interfaks predlagal novo humanitarno premirje, in sicer v Konstantinivki v regiji Doneck, ki je praktično na frontni črti in kjer potekajo boji med ukrajinsko in rusko vojsko. V mestu je po navedbah Kremlja še od 400 do 500 civilistov. Putin je dejal, da bi prekinitev ognja izpeljali po zgledu nedavne v mestu Oleški v regiji Herson, kjer je bilo ujetih na stotine civilistov. Dejal je, da bi ruska vojska potrebovala pet dni za razminiranje, ki bi omogočilo umik civilistov in dostavo pomoči.
