Putin je v intervjuju s srbskim režiserjem Emirjem Kusturico spregovoril o vojni v Ukrajini, odnosih z Zahodom in vlogi pravoslavja v Rusiji.
»Prestopite na našo stran«
»Kar zadeva ukrajinske vojake, ne želim reči, da bi se morali predati, saj se to sliši nekoliko ponižujoče. Navsezadnje so se borili in se še naprej borijo,« je Putin odgovoril na vprašanje o odnosih med Rusi in Ukrajinci. »Želel bi jim sporočiti, naj prestopijo na našo stran, saj je to naša skupna stran in prava stran zgodovine,« je nadaljeval ruski predsednik.
Ob tem je znova izrazil prepričanje, da bi si morali Rusi in Ukrajinci prizadevati za skupnost. Poudaril je, da ne zagovarja nujno ponovne združitve Rusije in Ukrajine v eno državo, temveč govori o širšem povezovanju in sodelovanju obeh narodov pri uresničevanju skupnih ciljev.
Putin trdi, da želi Zahod oslabiti Rusijo in Ukrajino
Ruski predsednik je zahodne države obtožil, da Ukrajino podpirajo zaradi lastnih interesov. Po njegovih trditvah njihov cilj ni pomoč Ukrajincem, temveč oslabitev Rusije in razdvajanje narodov, ki jih sam razume kot zgodovinsko povezane. Pri tem je omenil starorimsko načelo »deli in vladaj« ter zatrdil, da se takšna politika proti Rusiji uporablja že stoletja. Kot primere je navedel Napoleonov pohod na Rusijo ter prvo in drugo svetovno vojno.
Po njegovih besedah si zahodne države prizadevajo oslabiti Rusijo, jo narediti bolj poslušno in podrediti svojim interesom. Enake namene je pripisal tudi državam, ki danes vojaško in finančno pomagajo Ukrajini.
Za razmere v Ukrajini obtožil nacionaliste
Putin je zatrdil, da je Ukrajina po razpadu Sovjetske zveze izgubila velik del industrije in prebivalstva. Za takšen razvoj dogodkov je okrivil ukrajinsko politično vodstvo, ki ga je označil za nacionalistično. Trdil je tudi, da ukrajinsko gospodarstvo ni propadlo zaradi ruskih raketnih napadov, temveč zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred začetkom invazije. Pri tem ni omenil obsega uničenja, ki ga je ruska vojska povzročila od leta 2022.
»Domoljubi ljubijo svojo državo, nacionalisti pa sovražijo druge narode,« je dejal Putin. Zatrdil je, da so Ukrajini vladali nacionalisti in ne domoljubi, ter Ukrajince znova pozval k razmisleku o skupni prihodnosti z Rusijo.
»Rusija je lahko rešilna barka za ljudi«
Velik del pogovora je bil namenjen pravoslavju. Kusturica je Putina vprašal, ali bi lahko ruska civilizacija postala nekakšna barka, ki bi kristjane in tradicionalne vrednote zaščitila pred spremembami v zahodnih družbah. »Lahko. Vsekakor,« je odgovoril Putin. Pojasnil je, da bi Rusija po njegovem mnenju lahko ponudila zatočišče ljudem, ki želijo ohraniti tradicionalne verske in družinske vrednote, tudi priseljencem iz evropskih držav.
Ob tem je omenil idejo Moskve kot tretjega Rima, po kateri naj bi bila ruska prestolnica naslednica Rima in Konstantinopla kot središča krščanstva. Poudaril je, da Rusija ne želi ščititi zgolj pravoslavnih kristjanov. »Moskva je tretji Rim. Četrtega ne bo,« je dejal Putin, Kusturica pa se je ob njegovih besedah nasmehnil.
Govorila sta tudi o pravicah manjšin na Zahodu. Putin je zatrdil, da so nekatere skupine postale agresivnejše pri uveljavljanju svojih pravic, medtem ko si Rusija z državno politiko prizadeva ohraniti tradicionalne vrednote in družino.
Razkril, kdo ga je krstil
Putin je v intervjuju razkril tudi podrobnosti iz svojega otroštva. Povedal je, da ga je mati dala skrivaj krstiti, ne da bi za to vedel njegov oče, ki je bil član komunistične partije. Po njegovih besedah je krst v Leningradu opravil duhovnik Mihail, oče današnjega patriarha Kirila.
Za to povezavo naj bi Putin izvedel šele mnogo let pozneje, med pogovorom s Kirilom. Njun odnos je opisal kot posebno prijateljstvo, patriarhu pa ob tej priložnosti čestital za 80. rojstni dan.
Putin je ukrajinsko vojsko pozival k prestopu že prej
To ni prvič, da Putin ukrajinske vojake poziva, naj se obrnejo proti lastni državi. Že na začetku ruske invazije februarja 2022 jih je pozval, naj prevzamejo oblast v Ukrajini.
Ruski predsednik že več let trdi, da so Rusi in Ukrajinci en narod. S takšnimi zgodovinskimi razlagami utemeljuje rusko politiko do Ukrajine, ki takšne trditve zavrača in vztraja pri svoji neodvisnosti.
Rusija je 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, pred tem pa je leta 2014 okupirala in si priključila Krim. Vojna se nadaljuje, ruske sile pa še naprej izvajajo raketne napade na ukrajinska mesta in civilno infrastrukturo.