Bratovščina, ki ima po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po vsem svetu okoli 600.000 privržencev, je prejšnji teden očitala Vatikanu, da je gluh za njene potrebe, in napovedala, da bo 1. julija izvedla posvetitve škofov.
»Posvetitev škofov brez pooblastila svetega očeta (…) bi pomenila razkol v Cerkvi s hudimi posledicami za vso družbo,« je v današnjem sporočilu za javnost poudaril Vatikan.
Vodja vatikanskega dikasterija za doktrino vere, kardinal Victor Manuel Fernandez, se je zaradi nesoglasij danes sešel z generalnim predstojnikom bratovščine Davidejem Pagliaranijem. Fernandez je predlagal dialog o vprašanjih, ki jih je bratovščina izpostavljala v zadnjem desetletju, a le, če bo bratovščina začasno preložila odločitev o posvetitvah škofov. Pagliarani je dejal, da bodo voditelji bratovščine pred odločitvijo preučili predlog, je sporočil Vatikan.
Bratovščino svetega Pija X., ki zavrača modernizacijo in odpiranje Cerkve, je leta 1970 ustanovil francoski nadškof Marcel Lefebvre v znamenje protesta proti odločitvam drugega vatikanskega koncila. Tradicionalisti med drugim ne sprejemajo reform bogoslužja, kot je ukinitev maše v latinskem jeziku.
Bratovščina s sedežem v švicarskem Menzingenu po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA meni, da je napovedana posvetitev škofov nujna zaradi »izrednih razmer«. Med drugim navaja, da ima v svojih vrstah le še dva škofa, stara 67 in 69 let.
Duhovniška bratovščina, ki deluje tudi v Sloveniji, na družbenem omrežju facebook poudarja, da verniki v navadnih župnijah ne najdejo več sredstev, potrebnih za zagotovitev zveličanja. »Manjka zlasti celostno oznanjevanje katoliške resnice in morale ter dostojno podeljevanje zakramentov, kot je to vedno počela Cerkev,« so zapisali in dodali, da ta pomanjkljivost predstavlja stanje nujnosti.
S posvetitvijo škofov proti volji papeža Leona XIV. bi se bratovščina izpostavila kazni izobčenja iz Cerkve. To bi lahko imelo za posledico razkol v Cerkvi, za katerega Vatikan poudarja, da ga želi preprečiti.
Lefebvre je že leta 1988 v Švici brez soglasja Vatikana posvetil štiri škofe. Takratni papež Janez Pavel II. jih je nato izključil iz Katoliške cerkve, a njegov naslednik Benedikt XVI. je to odločitev leta 2009 razveljavil.