Dobra štiri leta in pol po začetku ruske agresije na Ukrajino je bil predsednik Volodimir Zelenski prvič gost srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki se pripravlja na bližajoče se parlamentarne volitve. Obisk Zelenskega v Beogradu je po tednih notranjepolitičnih napetosti v Ukrajini zaradi zamenjave obrambnega ministra nedvomno predstavljal nadgradnjo ukrajinsko-srbskih odnosov. Ti v minulih štirih letih niso bili enoznačni.
Krepitev gospodarskega sodelovanja
Čeprav je Vučić obsodil invazijo na Ukrajino in podprl ukrajinsko ozemeljsko celovitost, nikoli ni obsodil ruske agresije na Ukrajino, tudi zaradi srbske energetske odvisnosti od Rusije (ta je glavni dobavitelj zemeljskega plina državi). To se ni zgodilo niti med tokratnim obiskom Zelenskega v Beogradu. Kljub temu sta predsednika vnovič zagotovila spoštovanje ozemeljske celovitosti države (Ukrajina ne priznava Kosova), vzdušje med obema pa je bilo zelo prijateljsko.
»Nikoli niste slišali niti ene slabe besede o naši državi, niti od Volodimirja Zelenskega niti od kogar koli drugega (v Ukrajini, op. p.), in za to sem našim ukrajinskim prijateljem izredno hvaležen,« je dejal Vučić. Srbija in Ukrajina sta ob robu srečanja predsednikov podpisali izjavo o nameri sodelovanja na področju kmetijstva in varne hrane. O poglobljenem obrambnem sodelovanju – Ukrajina bi lahko sodelovala pri izdelovanju dronov v Srbiji – na tokratnem srečanju ni bilo govora.
Sta se pa predsednika dogovorila, da bosta državi poglobili gospodarsko sodelovanje in do konca leta sprejeli sporazum o prosti trgovini. Ta je pomemben za Srbijo, ker so dvostranski trgovinski sporazumi s članicami pogoj za vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo. Pogajanja so se začela precej pred vojno z Rusijo – že daljnega leta 2005. Od takrat Srbiji ni uspelo preseči ukrajinske blokade zaradi kvot in carin za kmetijski sektor. Ključno je predvsem vprašanje, koliko dostopa bodo imeli srbski proizvodi do trga v Ukrajini, ki ima sama močan kmetijski sektor.
Signali za Moskvo in Bruselj
Če je bil v preteklosti zgovoren molk glede obsodbe Rusije, je Srbija po drugi strani Ukrajini pomagala tudi z orožjem, kar je razburilo Kremelj. Orožje iz srbske orožarske industrije (granate, ostrostrelne puške in bombometi) se je preko posrednikov znašlo na ukrajinski fronti.
Predsednika sta zagotovila medsebojno podporo pri vključevanju v EU. V tem procesu imata obe državi številne težave, predvsem pri izpolnjevanju zahtev glede vladavine prava in boja proti korupciji. Na tiskovni konferenci z Zelenskim je Vučić ponovno izrazil skepso, da bo Srbija kmalu dočakala članstvo v EU, podobno je ocenjeval tudi glede Ukrajine. Kljub temu je pristavil, da bo Beograd podprl prizadevanja Kijeva za vstop v Unijo.
Po oceni dr. Farisa Kočana, docenta na fakulteti za družbene vede, je tokratno srečanje Zelenskega in Vučića bolj koristilo ukrajinskemu predsedniku. »Z obiskom Beograda lahko Rusiji pošilja signale, da ga je v goste sprejela ključna evropska zaveznica Rusije in ponudila Ukrajini pomoč. Tako je padlo še zadnje rusko oporišče v Evropi,« signale za Moskvo z ukrajinskega vidika razlaga Kočan. A vendarle tudi po njegovem mnenju Srbija še ni padla kot ruska zaveznica.
Zelenski in Vučić sta se v zadnjih letih že večkrat srečala ob robu različnih mednarodnih srečanj, Vučić pa je bil julija tudi v Kijevu, kjer je sodeloval na vrhu držav jugovzhodne Evrope z Ukrajino. Kako problematično je lahko iskanje primernega ravnotežja sedenja na dveh stolih, se je vnovič pokazalo prav na tem vrhu, ko Vučić kot edini od državnikov ni dal podpisa pod skupno izjavo o nadaljnji podpori Ukrajini in okrepitvi pritiska na Rusijo.
Kritike iz nacionalističnih krogov
Proti obisku Zelenskega so v Srbiji protestirali predvsem v nacionalistično-konservativnih krogih, ne pa v opoziciji, ki želi na bližajočih se volitvah doseči zamenjavo oblasti in se hkrati boji velikih volilnih poneverb. Več kot sto intelektualcev, upokojenih vojaških častnikov in vodij različnih združenj je v protestnem odprtem pismu Zelenskega opisalo kot eksponenta Evropske unije. Ob opravičevanju ruske invazije na Ukrajino kot odgovora na širitev Nata proti vzhodu so Vučiću očitali, da obisk lahko povzroči veliko nacionalno škodo in trajno poslabša odnose z Rusijo.
Oglasil se je tudi nekdanji podpredsednik vlade Aleksandar Vulin, ki je obisk označil za neželen in nepotreben. Po njegovi oceni je prihod Zelenskega rezultat pritiskov Bruslja in neke vrste maščevanje EU, ker Vučić julija v Kijevu na vrhu Ukrajine z državami jugovzhodne Evrope ni podpisal protiruske deklaracije.
V bran je predsedniku stopil zunanji minister Marko Đurić, ki je spomnil, da so isti ljudje, ki zdaj napadajo Vučića, še včeraj trdili, da je Srbija izolirana, se oddaljuje od Evrope in ne kaže dovolj razumevanja za ukrajinsko stran. »Zdaj, ko se predsednik s svojim gostom pogovarja kot odgovoren državnik, so spet nezadovoljni. To ni načelna politika, temveč hinavščina in potreba po napadanju predsednika ne glede na to, kaj stori, v praznem upanju, da bodo s tem osvojili točko,« je izjavil Đurić.