Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki napada na most, na katerem je bilo v tistem trenutku veliko vozil. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad potrdil in sporočil, da je bila ena oseba ubita, poroča hrvaški Index.
Rusija spreminja taktiko
Rusija je ta teden začela povsem novo fazo zračne vojne proti Kijevu. Natančneje, začela je sistematično napadati strateške mostove čez Dneper, ki povezujejo vzhodni in zahodni del ukrajinske prestolnice.
Potem ko je bil Južni most od četrtka večkrat tarča napadov z droni, je bil včeraj zjutraj napaden še Severni most – kar je potrdil kijevski župan Vitalij Kličko –, zaradi česar je bil promet z levega na desni breg začasno ustavljen.
Dejstvo, da so ti mostovi vse od začetka invazije leta 2022 ostali nedotaknjeni, je sprožilo ključno vprašanje: zakaj se je Moskva prav zdaj odločila za napad na kijevske mostove? V celoviti analizi razmer ukrajinski časopis Kyiv Post pojasnjuje, da cilj Rusije pravzaprav ni fizična zrušitev teh betonskih in jeklenih velikanov, temveč povzročiti prometni in logistični zlom ter zlom morale prebivalcev pred prihajajočo zimo.
Prometni zastoj in napad na natrpani vlak
Južni most je ena ključnih mestnih prometnih žil; na dveh ravneh nosi cestišče in zeleno linijo podzemne železnice, hkrati pa služi kot trasa za visokotlačni plinovod in pomembne električne kable. Pretekli napadi na most so pokazali, kako ranljiva je takšna infrastruktura: ruski dron je eksplodiral ravno v trenutku, ko je most prečkal potniški vlak podzemne železnice.
Čeprav je udarni val prah skozi prezračevalni sistem potisnil naravnost v vagone, do tragedije ni prišlo po zaslugi prisebnosti strojevodje; ta je pravočasno zaznal nevarnost, pospešil in potnike odpeljal na varno le sekundo pred eksplozijo. Kljub temu je bila škoda na vozišču in napeljavah takšna, da so morali za več ur preusmeriti promet, ljudje pa so bili prisiljeni peš prečkati Dneper.
Zakaj Rusi to počnejo?
Po navedbah časopisa Kyiv Post že minimalna škoda na takšnih kombiniranih prehodih moti več vrst prometa, kar povzroča velike operativne težave v mestu, ki je med vojno močno odvisno od javnega prevoza. Letalski strokovnjak in nekdanji inženir podjetja Antonov Konstantin Krivolap opozarja, da so trditve o uničenju mostov z droni nerealne, saj je njihov dejanski namen povsem drugačen.
»Uničenje takšnega mostu s 50-kilogramskim eksplozivnim polnjenjem – pa čeprav z bojno glavo, zasnovano za jeklene konstrukcije – je močno pretiravanje. To je praktično nemogoče; za most takšne velikosti so takšni udarci kot komarjev pik,« je pojasnil Krivolap in dodal, da je pravi ruski namen motiti logistiko, ohromiti promet in ustvariti neznosen psihološki pritisk na prebivalstvo.
Rusi aktivirajo načrte za zimo
Analiza časopisa Kyiv Post poudarja, da časovna umestitev teh usklajenih napadov ni naključna. Do napadov prihaja le nekaj dni po tem, ko je Kijev sporočil, da je prek obveščevalnih kanalov pridobil podrobne ruske načrte za zimske napade na kritično infrastrukturo.
Prvi podpredsednik vlade in minister za energetiko Denis Šmihal je potrdil, da dokumenti vsebujejo natančne izračune o orožju, potrebnem za uničenje objektov za oskrbo z električno energijo, ogrevanje, vodo in kanalizacijo ter elektroenergetskih povezav, ki se uporabljajo za uvoz električne energije iz Evrope.
Kijev je okoli energetskih objektov postavil več kot 200 zaščitnih struktur. Najnovejši napadi na mostove kažejo, da Moskva širi seznam tarč in nanj uvršča vse, kar omogoča normalno življenje državljanom. Vladimir Putin poskuša te napade upravičiti s trditvijo, da gre za »odziv« na ukrajinske napade na ruske rafinerije in naftne objekte, čeprav je bila prav Moskva tista, ki je začela z uničevanjem energetskega omrežja.