Med njimi je 36-letni Perujec Carlos Lenski Davila Vela, ki je v začetku leta odpotoval v Rusijo. Prepričan je bil, da bo kot upravljalec drona izvajal naloge daleč od neposrednih spopadov. Po štirih mesecih v Rusiji in na okupiranem ozemlju Ukrajine je končal na fronti, kjer je bil po petih dneh ranjen v nogo in nato pobegnil iz bolnišnice.
Za Politico je povedal, da ga je ob prihodu v Moskvo pričakala veriga posrednikov. Ti so ga skupaj z drugimi Perujci najprej odpeljali v vojaška taborišča. Davila Vela ocenjuje, da je tam srečal vsaj 80 moških iz Latinske Amerike, med njimi Kolumbijce, Panamce, Bolivijce, Salvadorce in Argentince. Skoraj vsi naj bi pozneje umrli ali bili pogrešani.
Mreža novačenja
V prvih letih ruske invazije na Ukrajino so bili med tujimi borci v ruskih vrstah predvsem državljani držav srednje Azije, sledili so rekruti iz Afrike in jugovzhodne Azije. Kuba in Kolumbija sta prav tako prispevali veliko število borcev. Po diplomatskih pritiskih in prizadevanjih za preprečevanje novačenja naj bi Rusija v številnih državah omejila novačenje ter več pozornosti namenila Latinski Ameriki.
Po navedbah ukrajinskega obrambnega uradnika, ki ga Politico ni imenoval, so za novačenje trenutno zanimivi zlasti Peru, Brazilija, Ekvador in Argentina. Največ rekrutov pa še vedno prihaja s Kube in iz Kolumbije. V prvih devetih mesecih letošnjega leta naj bi Ukrajina zajela štirikrat toliko latinskoameriških borcev kot prej v celotnem obdobju od začetka ruske invazije februarja 2022. Ukrajinske oblasti ocenjujejo, da je v ruskih oboroženih silah približno 29.000 tujih rekrutov.
Obljube o zaslužku
Perujsko zunanje ministrstvo je avgusta sporočilo, da ve za 459 Perujcev, ki se borijo za Rusijo. Med njimi jih je bilo po uradnih podatkih 11 ubitih, 114 pa je pogrešanih. Svojci menijo, da je dejansko število precej višje. V zasebni skupini na whatsappu, namenjeni iskanju informacij o Perujcih v ruskih vrstah, je po navedbah Politica več kot 400 članov, večinoma sorodnikov pogrešanih.
Njihova pričevanja kažejo podoben vzorec. Moške naj bi pritegnile obljube o zaslužku, ki bi presegel vse, kar lahko zaslužijo doma, nato pa so jih prevzeli posredniki, med katerimi so bili tudi nekdanji pripadniki perujske vojske in Kolumbijci. Nekateri so imeli pred tem izkušnje z varovanjem objektov v Iraku in so pričakovali podobno delo. V Rusiji naj bi morali del opreme, od neprebojnih jopičev do radijskih postaj, kupiti kar sami, nato pa so jih poslali na fronto.
Svojci zahtevajo pomoč
Sorodniki nekaterih rekrutov trdijo tudi, da so bili moški prevarani glede narave dela in da so jih v ruskih enotah pretepali. Rusko veleposlaništvo je očitke o trgovini z ljudmi zavrnilo in poudarilo, da so Perujci v rusko vojsko vstopili prostovoljno ter da Moskva ceni njihov prispevek v boju na fronti.
Svojci so se avgusta sestali tudi s perujskim zunanjim ministrom Carlosom Espájem in ruskim veleposlanikom, vendar niso dosegli spremembe ruskega stališča. Strokovnjak za latinskoameriško-ruske odnose Vladimir Rouvinski z univerze Icesi v Kolumbiji ocenjuje, da je Rusija v prednosti zaradi nevtralne drže latinskoameriških vlad, ki se želijo izogniti konfliktu z Moskvo. Ruski vpliv je po njegovih besedah pomemben tudi zaradi gospodarskih povezav, med drugim uvoza ruskih gnojil.
Redki pobegi
Po podatkih, ki jih je zbral Politico, so doslej znani le štirje primeri Perujcev, ki se jim je uspelo rešiti. Davila Vela je za svoj pobeg porabil del vstopne premije in plačal približno 14.000 dolarjev dvema Rusoma, da sta ga odpeljala do perujskega veleposlaništva v Moskvi. Od tam se je še isti dan vrnil v Peru. Eden od Rusov, ki sta mu omogočila pobeg, je bil nekdanji pripadnik Wagnerja.
Davila Vela o svoji izkušnji zdaj govori tudi na tiktoku in opozarja druge, naj ne verjamejo obljubam. Po njegovih besedah novačenje poteka tudi s pomočjo umetne inteligence, vključno z ustvarjanjem propagandnih pasic in klepetalnih robotov. Sam pravi, da so ga Rusi poslali v napad, čeprav je pričakoval delo z brezpilotnimi letalniki, in da je na fronti videl trupla padlih vojakov. Danes želi predvsem opozarjati druge, naj ne storijo enake napake.