Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) še vedno čaka na Rusijo, da posreduje jasne podatke glede primera umrle znanstvenice, zato še ne more pripraviti celovite ocene tveganja.
Spomnimo, mlada znanstvenica Daša Šipilova, ki je raziskovala nalezljive bolezni, je umrla 2. oktobra v bolnišnici v Šelehovu. Lokalne oblasti in nekateri tuji mediji so sprva objavili, da je bila vzrok smrti kuga. Kremelj je navedbe zavrnil in zanikal, da bi zaradi dogodka uvedli kakršne koli posebne ukrepe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v sredo od Rusije zahtevala dodatna pojasnila, ki pa jih še ni dobila.
WHO je Moskvo zaprosil za dodatne laboratorijske izvide, pojasnila o tem, zakaj so skoraj 200 ljudi, ki so bili v stiku s pokojno, vključili v zdravstveni nadzor, ter informacije o morebitnem incidentu v laboratoriju. »Še vedno nimamo celotne slike o tem dogodku in ne moremo opraviti popolne ocene tveganja,« je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Primer je znova odprl vprašanje dolgoletne ruske prakse netransparentnega in pomanjkljivega obveščanja o kriznih dogodkih, ki sega od sovjetskega obdobja do danes, piše Politico.
Rusija trdi, da kuge ni
Ruska služba za nadzor varstva pravic potrošnikov in blaginje ljudi (Rospotrebnadzor) trdi, da v Irkutski oblasti niso zabeležili nobenega primera kuge. Po njihovih navedbah so opravili na tisoče laboratorijskih testov, pri ljudeh, ki so bili v stiku s pokojno, pa niso odkrili povzročiteljev nevarnih nalezljivih bolezni.
Kljub temu so skoraj 200 ljudi vključili v zdravstveni nadzor prav zaradi narave dela pokojne. WHO zato zahteva pojasnila o tem, katere preiskave so opravili, katere povzročitelje bolezni so iskali, kaj je sprožilo epidemiološke ukrepe in ali ima še kateri od zaposlenih pljučnico neznanega izvora.
»Ne vemo natančno, kako je ta oseba umrla. Vemo, da je imela pljučnico. Vemo tudi, da se je primer končal s smrtjo,« je povedala Maria Van Kerkhove, direktorica WHO za obvladovanje epidemij in pandemij.
EU: Ves svet čaka na informacije iz Rusije
Pritisk na Moskvo je povečala tudi evropska komisija. »Rusija bi morala informacije o kugi objaviti čim prej,« je dejala tiskovna predstavnica evropske komisije za zdravje Eva Hrnčirova. Poudarila je, da EU brez natančnih podatkov ne more oceniti epidemioloških razmer, morebitnega tveganja za druge države ali odločiti, ali so potrebni dodatni ukrepi. »Ves svet čaka na informacije iz Rusije,« je dejala Hrnčirova.
O primeru je v sredo razpravljal tudi odbor EU za zdravstveno varnost. Sestanka so se udeležili predstavniki držav članic, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter WHO. Konkretnih novih ukrepov niso sprejeli, saj po navedbah evropske komisije še ni dovolj zanesljivih informacij.
Trump: Rusija ne govori veliko
Ameriški predsednik Donald Trump je pred nekaj dnevi napovedal, da se bo o primeru »zelo kmalu« pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Do četrtka do pogovora še ni prišlo. »Rusija ne govori veliko, vendar pravijo, da imajo razmere večinoma pod nadzorom,« je dejal Trump.
Ameriško zunanje ministrstvo je Rusijo uradno zaprosilo za dodatne informacije. Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je že pred tem opozoril, da bi bilo neodgovorno ugibati o vzroku smrti, preden Moskva posreduje zahtevane podatke.
Od Černobila do izbruha antraksa
Politico primer umešča v širši zgodovinski okvir prikrivanja oziroma zmanjševanja pomena resnih incidentov v Sovjetski zvezi in Rusiji. Eden najbolj znanih primerov je katastrofa v jedrski elektrarni Černobil leta 1986. Sovjetske oblasti v prvih dneh po nesreči javnosti niso odkrito obveščale o njenih razsežnostih.
Leta 1979 je v Sverdlovsku, današnjem Jekaterinburgu, zaradi antraksa umrlo najmanj 60 ljudi. Sovjetske oblasti so več let trdile, da je bil vzrok okuženo meso. Po razpadu Sovjetske zveze je bilo potrjeno, da je izbruh povzročilo nenamerno izpuščanje spor antraksa iz tajnega vojaškega biološkega obrata.
Politico opozarja tudi na sporne odzive sovjetskih oblasti na druge zdravstvene incidente ter na očitke, da je Rusija med pandemijo covida-19 zmanjševala uradno prikazano število smrtnih žrtev. Za zdaj ni potrjeno, da je uslužbenka inštituta umrla zaradi kuge, prav tako ni dokazov, da bi v Irkutsku izbruhnila epidemija.
WHO, EU in ZDA tako še vedno čakajo na popolnejše laboratorijske podatke iz Rusije. Dokler jih ne bodo prejeli, ne bodo mogli zanesljivo ugotoviti, kaj se je zgodilo, in pripraviti celovite ocene morebitnega tveganja.