»Številke govorijo same zase. Dosegli smo znaten napredek v vlaganjih v obrambo in zveza Nato še nikoli ni bila močnejša,« je ob predstavitvi poročila zavezništva za leto 2025 dejal generalni sekretar Mark Rutte ter dodal, da bo nadaljevanje tega trenda v prihodnjih letih prednostna naloga. Članice so se namreč na lanskem vrhu zavezništva v Haagu dogovorile o dvigu sredstev za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035, pri čemer naj bi šlo 3,5 odstotka za neposredne naložbe v obrambo.
Slovenija s tretjim največjim dvigom
Slovenija po deležu BDP za obrambo ni več čisto pri dnu, kjer je bila v lanskem poročilu, saj je leta 2024 za obrambo odmerila 1,34 odstotka BDP, najmanj od vseh razen Luksemburga. Razlike v novem poročilu so sicer zelo majhne, pa vendarle. Pet držav je za obrambo namenilo natanko dva odstotka BDP (Albanija, Belgija, Kanada, Portugalska in Španija), Češka in Italija pa sta namenili 2,01 odstotka. Drobec več sta, merjeno v odstotkih, namenili Francija in Črna gora (2,05 oziroma 2,07).
Poljska je namenila največji odstotek BDP, 4,3, Litva štiri odstotke, Latvija pa 3,74 odstotka BDP. ZDA so s 3,19 odstotka na sedmem mestu.
V konkretnih zneskih je Slovenija po oceni Nata lani za obrambo namenila 1,438 milijarde evrov ali dobre pol milijarde več kot leto prej, kar je 53,31-odstotno povišanje – tretje največje od vseh članic zavezništva za Belgijo in Luksemburgom.
22,7 odstotka sredstev za obrambo je Slovenija lani namenila za vojaško opremo, 36,47 odstotka pa za kadre, še piše v Natovem poročilu za leto 2025.
Trump pravi, da tega ne bo pozabil
Ob predstavitvi poročila pa je bil Rutte v Bruslju deležen tudi številnih novinarskih vprašanj o tem, kako lahko govori o še nikoli močnejšem Natu, ko pa prihaja do očitnih hudih notranjih trenj – denimo ob ameriški grožnji zavzetja Grenlandije in zdaj ob ostrih kritikah ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun zaveznic, ker Ameriki niso priskočile na pomoč pri napadu na Iran. V četrtek je Trump denimo zapisal, da zaveznice niso storile »popolnoma nič, da bi pomagale v spoprijemanju s tem norim narodom« (Iranom), ter dodal, da jih ZDA v resnici ne potrebujejo, da pa »si bomo zapomnili ta pomembni trenutek«. Rutte odgovarja, da mnenja v Natu niso nikoli povsem enaka, saj gre za demokracije, da pa je zavezništvo močnejše zaradi znatno večjih vlaganj v obrambo, kar se po njegovem mnenju brez predsednika ZDA ne bi zgodilo.
Katastrofalna politična napaka
Stališča do napada na Iran pa so očitno zelo različna. Rutte je bil po poročanju Financial Timesa deležen kritik evropskih voditeljev, ker je v nekaj zadnjih intervjujih vzel napad v bran ter pozival zaveznice, naj se odzovejo pozivu Trumpa k sodelovanju in zaščiti plovbe skozi Hormuško ožino. V Evropi pravijo, da bo treba najprej skleniti premirje, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je vpletenim v vojno denimo pripisal, da so zagrešili »katastrofalno politično napako«. Rutte je na to odgovoril, da je bil iranski jedrski program že dolgo problem za zavezništvo ter da je Iran z napadom na ameriško-britansko oporišče na otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu dokazal zmogljivost raket, ki lahko dosežejo tudi zaveznice.
Generalni sekretar, ki je Trumpu nekoč rekel »očka«, z ameriškim predsednikom ravna zelo v rokavicah in se izogiba vsaki kritiki, bržkone zaradi ocene, da s tem pomaga ohranjati zavezništvo in ga brani pred muhastim ameriškim voditeljem in njegovim transakcijskim pristopom. Sodeč po zadnjih sporočilih Trumpa, da si bo zapomnil sedanje stališče zaveznic, ga čaka še veliko dela.
Orožje za Ukrajino na Bližnji vzhod?
Ena od posledic vojne v Iranu bi lahko bilo pomanjkanje določenih sistemov oborožitve za Ukrajino. Washington Post je poročal, da Pentagon razmišlja o preusmeritvi orožja za Ukrajino na Bližnji vzhod. Rutte je na več vprašanj o tem odvrnil le, da Ukrajina še naprej dobiva nujno potrebne oborožitvene sisteme.
Rutte pa pravi, da so se evropske zaveznice in Kanada predolgo zanašale na ameriško vojaško moč. »Nismo prevzeli dovolj odgovornosti za našo lastno varnost. Toda zgodil se je pomemben premik v miselnosti,« je dejal in navedel podatek, da so evropske zaveznice in Kanada v letu 2025 dvignile vlaganje v obrambo za dvajset odstotkov glede na leto prej.
