Na eni od glavnih teheranskih ulic je velikanska podoba ameriškega predsednika Donalda Trumpa z zašitimi usti. Njegova usta prekriva modra podoba Hormuške ožine, ob njej pa piše: »Na točki preloma.« Ožina, skozi katero prevažajo skoraj četrtino svetovne nafte, je prikazana kot orožje, s katerim lahko Iran utiša Washington, piše France24.
Na drugih plakatih iranski brezpilotni letalniki razbijajo Davidovo zvezdo, pojavljajo pa se tudi slogani, kot je »Smrt Ameriki«. Ena od podob prikazuje pokojna iranska voditelja Ruholaha Homeinija in Alija Hameneja ter njegovega sina Modžtabo Hameneja, ki je prevzel položaj vrhovnega voditelja.
Propaganda ima v Iranu dolgo tradicijo
Velike stenske poslikave so del iranske politične kulture že od islamske revolucije leta 1979. Antropologinja Sepideh Parsapajouh pravi, da so zidovi postali prostor za politično izražanje.
Poslikave so nekoč nastajale tudi na pobudo družin padlih vojakov. »Včasih so prošnje prihajale od družin padlih vojakov. Umetniki so na zidovih njihovih domov naslikali portrete mladih moških, ki so umrli, kot darilo njihovim materam. V tem je bila močna osebna in čustvena razsežnost,« pojasnjuje.
Sčasoma je umetniška tradicija postala državni projekt. Danes ogromne plakate naročajo državne institucije, tiskane transparente pa je mogoče namestiti ali zamenjati v nekaj urah. To oblastem omogoča hitro prilagajanje propagandnih sporočil.
Tudi Gospodar prstanov
Današnje podobe so bolj dovršene in prevzemajo elemente oglaševanja, filmov in hollywoodskih plakatov. »Današnje kompozicije so precej bolj sofisticirane. Prevzemajo vizualni jezik oglaševanja, kinematografije in plakatov za velike hollywoodske uspešnice,« pravi Parsapajouhova.
Ena od poslikav v Teheranu prikazuje velikanska kipa na obeh straneh Hormuške ožine in očitno spominja na Argonath oziroma »Vrata kraljev« iz Gospodarja prstanov. Po besedah raziskovalke takšne podobe »politične osebnosti dejansko ovekovečijo tako, da jih prikažejo kot junake«.
Na teheranskih zidovih so zato številni vojaki, politiki in pripadniki revolucionarne garde predstavljeni kot junaki in mučeniki. Med njimi je tudi general Kasem Sulejmani. »Junak lahko umre, vendar skozi to pripoved postane nesmrten,« pojasnjuje Parsapajouhova.
Zidovi niso nujno odraz javnega mnenja
Čeprav so propagandne podobe vseprisotne, to še ne pomeni, da jim prebivalci verjamejo.
»Večina prebivalcev Teherana živi s temi podobami že desetletja. So del mestne krajine. Večina mimoidočih jih skoraj ne opazi več. Drugi se nanje čustveno odzovejo, nekateri pa jih razlagajo kritično,« pravi raziskovalka.
Prebivalci svoje sporočilo izražajo tudi z grafiti, napisi, predelovanjem uradnih podob in njihovim brisanjem. Čeprav takšni posegi pogosto hitro izginejo, jih fotografirajo in objavljajo na družbenih omrežjih. Tako si vsaj deloma znova prisvajajo pripoved o svojem mestu in življenju v njem.
