Sistem par-nepar oziroma omejitve, katerim avtomobilom oziroma registrskim tablicam je dovoljeno na kateri dan na cesto, je bil zadnji dve desetletji in pol šala na račun Jugoslavije in komunizma. Politico se je medtem dokopal do pisma evropskega komisarja za energetiko, v katerem poziva države EU k razmisleku o zmanjšanju porabe nafte in plina, zlasti v prometnem sektorju.
Evropske države za zdaj sicer še niso uveljavile ukrepov za zmanjšanje povpraševanja. Slednji so bili sicer stalnica naftnih kriz v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so vlade, tudi jugoslovanska, uvedle racionalizacijo bencina. Je pa mednarodna agencija za energijo že pripravila seznam predlogov za zmanjšanje porabe, ki vključujejo spodbujanje dela od doma in znižanje omejitev hitrosti na avtocestah.
GZS in vlada s preventivnimi ukrepi
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in minister za energetiko Bojan Kumer sta danes organizirala tiskovno konferenco, na kateri je bilo govora o ukrepih za gospodarstvo.
»Ne želimo napovedovati katastrofalnih ukrepov, je pa dobro, da se sedaj, ko še ni tako hude krize in panike, dobro pripravimo in imajo podjetja te ukrepe pripravljene na zalogo,« je povedala gneralna sekretarka GZS Vesna Nahtigal. Temu je dodala še željo, da bi se politika poenotila okoli reševanja te problematike. Najbolj pa si pri GZS želijo predvidljivosti.
Med ključnimi rešitvami je izpostavila evropski okvir za državno pomoč za čisto industrijo (Cisaf), ki bi spodbudil konkurenčnost in razogljičenje, ter razširitev uredbe za povračilo posrednih emisij na dodatne sektorje, kot so steklarstvo, kemija in proizvodnja baterij.
Poleg sistemskih zakonov GZS predlaga konkretne finančne olajšave, vključno s podaljšanjem sheme za soproizvodnjo toplote in elektrike ter uvedbo kapic na cene energentov za mala in srednja podjetja po vzoru postkovidnih praks. Želi si tudi znižanje davkov, prispevkov za obnovljive vire energije in CO2 dajatev ter uvedbo povračil dela stroškov goriva po vzoru sosednjih držav.
»Takšne naftne krize Slovenija še ni imela, zato se moramo zakonsko pripraviti," je povedal minister Kumer. Hkrati je dodal, da pri takšnih situacijah velja »kdor hitro da, dvakrat da«. Ustrezna zakonska podlaga pa je pomembna tudi za primer, če se razmere slučajno zaostrijo, da lahko vlada ukrepa. »Od mehkih ukrepov in varčevanja, če bo potrebno, do cenovnega blaženja,« je pojasnil minister.
Kako je izpostavljena Slovenija?
Po besedah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca je Slovenija močno odvisna od nafte in plina, saj predstavljata 45 odstotkov potreb po energentih. Dodatni problem je, da svojih zalog ne proizvajamo in jih kupujemo na trgu. Plina in nafte, ki pluje po Hormuški ožini sicer ne kupujemo, zato Slovenija nima težav z dobavami. Smo pa tudi mi občutljivi na višanje cen. Z nafto in plinom se namreč trguje na borzi, zato na cenovno gibanje vplivajo izpadi ponudbe na globalnem trgu. Hkrati so cene dvignile tudi rafinerjie, končno ceno pa dražijo tudi daljše in dražje poti pretovora energentov.
Ivanc hkrati opozarja, da je bilo zlasti povišanje cen zemeljskega plina negativno presenečenje, saj se je pred ameriškim napadom na Iran predvidevalo, da bo plina veliko. Pravi, da je bolj kazalo na padanje cen.
Povedal je še, da slovensko kmetijstvo in proizvodnjo hrane prizadenejo višje cene goriva in višje cene dušikovih gnojil, ki predstavljajo 60 odstotkov vseh gnojil, se pa jih proizvaja iz zemeljskega plina. V industriji prav tako čutijo posledice dražjih energentov, dražjega in včasih tudi daljšega transporta, višjih cen embalaže in določenih kovin in drugih materialov. Cene goriv in materialov vplivajo tudi na gradbeništvo. V trgovini se pojavlja možnost odlašanja z nenujnimi nakupi ali nakupov na zalogo. Varčevanje gospodinjstev zaradi višjih cen energentov lahko negativno vpliva tudi na storitveni sektor.
Ivanc ocenjuje, da bi rast cen v Sloveniji letos lahko znašala 3,4 odstotka, kar je več od pričakovanj pred energetsko krizo. A dosti manj od inflacijske krize leta 2022, ko je bila rast cen okoli 8,8-odstotna.
Za zdaj prostovoljni ukrepi
V pismu nacionalnim energetskim ministrom, ki ga je pridobil Politico, je evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen zapisal, da bi morale nacionalne vlade razmisliti o »prostovoljnih ukrepih za varčevanje pri povpraševanju, s posebnim poudarkom na prometnem sektorju«.
Med možnimi ukrepi so pozivi državljanom, naj manj vozijo ali letijo, da bi tako prihranili gorivo za nujnejše namene. Podobne pozive že vidimo v nekaterih azijskih državah.
»Države članice bi se morale vzdržati ukrepov, ki bi lahko povečali porabo goriva, omejili prost pretok naftnih derivatov ali odvračali od proizvodnje v rafinerijah EU,« je še zapisal Jørgensen. Dodal je, da bi morale države upoštevati čezmejni vpliv nacionalnih ukrepov, da se ohrani »skladnost na ravni celotne EU«.
To je izrednega pomena, saj bi zaradi prepletenosti evropskih gospodarstev, zlasti z logističnega vidika, samovoljni in neusklajeni ukrepi posameznih držav Unije lahko vodili do logističnega kaosa.
Z vidika politične vzdržnosti je prav tako smiselno najprej poskusiti z mehkimi ukrepi. Vendar pa zgodovina naftnih kriz uči, da prostovoljni pozivi redko dosežejo zadostne prihranke. Neuspeh mehkih prijemov pa je kasneje priročen politični argument za strožje ukrepe, kot je par-nepar, če se kriza poglobi.
Danes o konkretnih načrtih
Jørgensen je v pismu poudaril, da se evropski prometni sektor sooča z naraščajočimi stroški in pomanjkanjem zalog zaradi močne odvisnosti industrije od Perzijskega zaliva. Od tam EU uvaža več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla.
Dodal je, da naraščajoče pomanjkanje stopnjujejo »omejena razpoložljivost alternativnih dobaviteljev in omejene rafinerijske zmogljivosti za specifične proizvode znotraj EU«.
O konkretnejših načrtih reševanja energetske krize, ki je nastala z ameriškim napadom na Iran, bodo evropski energetski ministri razpravljali danes.