Od četrtka naprej se bodo Združene države in Rusija prvič po skoraj šestdesetih letih znašle v položaju brez pogodbenih omejitev za svojo jedrsko oborožitev dolgega dosega in brez pogajanj o sklenitvi nove pogodbe. Izteče se namreč zadnji tak veljaven sporazum, imenovan Novi START, ki sta ga leta 2010 v Pragi podpisala takratna predsednika Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Možnosti, da bi ga zdaj formalno podaljšali, sploh ni. Mogoča je le še ustna zaveza o nadaljnjem spoštovanju tega sporazuma.
Sporazum je število jedrskih konic, nameščenih na balističnih raketah in bombnikih, omejil na 1550 za vsako državo. Število balističnih raket in bombnikov z jedrskimi konicami v pripravljenosti je omejil na 700, skupno število izstrelitvenih sistemov (na kopnem, podmornicah in bombnikih) pa na 800. Vse te omejitve so do leta 2018 tudi dosegli. Sporazum določa tudi medsebojni nadzor jedrske oborožitve oziroma inšpekcije s kratkim rokom najave prihoda, redne izmenjave podatkov o jedrskih sistemih, predstavitev novih sistemov in dvostransko posvetovalno komisijo.
Novi START (kar je kratica za sporazum o zmanjšanju strateškega orožja) je veljal deset let, z možnostjo podaljšanja za pet let. To so Rusija in ZDA v začetku leta 2021 tudi storile. To se sedaj izteče, novo podaljšanje pa ni mogoče oziroma bi po ocenah poznavalcev verjetno zahtevalo ponovno ratifikacijo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer že leta 2023 napovedal rusko zamrznitev spoštovanja sporazuma in obtožil ZDA, da razvijajo novo orožje. Dejal je, da ne bo več dovolil inšpekcij ruskega jedrskega orožja, da pa se bo Moskva še vedno držala omejitev oborožitve, ki jih določa Novi START.
85 sekund do polnoči
Konec veljavnosti sporazuma ne pomeni le odprave omejitev količin jedrskega orožja in izstrelitvenih sistemov, ampak tudi odpravo komunikacije in medsebojnega nadzora, ki je služil tudi kot varovalka pred usodnimi zmotami in napakami. In konec veljavnosti sporazuma prihaja v že tako zelo negotovem času. Skupina jedrskih znanstvenikov z Univerze v Chicagu upravlja simbolično uro sodnega dne, ki kaže, koliko je še časa do globalne katastrofe zaradi jedrskega spopada ali kakšne druge kataklizme. Januarja so jo premaknili na 85 sekund do polnoči, najmanj od ustanovitve leta 1947. Za primerjavo – po koncu hladne vojne je kazala 17 minut do polnoči.
Znanstveniki so januarski premik še bližje polnoči pojasnili z besedami, da »Rusija, Kitajska, ZDA in druge velike sile postajajo vse bolj agresivne, sovražno nastrojene in nacionalistične. Težko doseženi globalni dogovori se sesuvajo, narašča tekma po načelu, da zmagovalec pobere vse …, pri čemer narašča oboroževalna tekma.« Posebej so opozorili, da naraščajo tudi regionalni konflikti, v katere so vpletene jedrske sile. »Ko objavljamo to poročilo, se izteka sporazum Novi START …, s čimer se končuje skoraj 60 let prizadevanj za omejitev jedrske tekme med največjima jedrskima silama. Obenem ameriška administracija morda tehta ponovno izvajanje jedrskih poskusov, kar bi še pospešilo oboroževalno tekmo,« so zapisali.
Kitajska brez omejitev
Septembra lani je Putin javno predlagal, naj se Rusija in ZDA zavežejo k spoštovanju omejitev iz sporazuma za še eno leto po njegovem preteku. Kolikor je znano, ZDA na to uradno niso odgovorile. Predsednik Donald Trump je sicer sprva rekel, da se mu to zdi dobra ideja, a pred mesecem dni je za New York Times dejal: »Če sporazum poteče, pač poteče. Bomo pa sklenili boljšega.«
Združene države že nekaj časa izražajo stališče, da mora biti omejitvam jedrskega orožja podvržena tudi Kitajska. Njen arzenal raste najhitreje. Stockholmski inštitut SIPRI ocenjuje, da je število njenih jedrskih konic v enem letu s 500 naraslo na 600. Ameriške ocene navajajo, da jih bo imela Kitajska do leta 2030 tisoč. To je še vedno nekajkrat manj od Rusije in ZDA, zato uradni Peking ni naklonjen sodelovanju v sporazumu oziroma zahteva, da v tem primeru ZDA znatno zmanjšajo svojo jedrsko oborožitev, tako da bo primerljiva s kitajsko, ki še nikoli ni bila podvržena kakšnemu sporazumu o omejitvah.
Rusija pa je ob zamrznitvi spoštovanja sporazuma Novi START omenjala, da bi morala biti pogodbenika tudi Francija in Združeno kraljestvo. Obe državi imata še precej manj jedrskih konic od Kitajske in sta brez kopenskih izstrelitvenih sistemov. Je pa zaradi transatlantskih trenj tudi v Evropi vse bolj živa ideja o lastnem jedrskem dežniku, ki bi lahko vodila k povečevanju količin jedrskega orožja.
Poziv obeh podpisnikov
Iz Moskve te dni sporočajo, da so pripravljeni na novo realnost. Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je po poročanju Reutersa ob izteku sporazuma Novi START izjavil: »To je nov trenutek, nova realnost – in mi smo nanjo pripravljeni.« Dejal je, da se ne bodo pustili izzvati v novo jedrsko tekmo, da pa imajo zelo izpopolnjeno jedrsko triado (kopensko, zračno in podmorniško komponento jedrske oborožitve). Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov kljub temu pravi, da bi bilo končanje omejitev strateškega jedrskega arzenala zelo slabo za globalno varnost. Dmitrij Medvedjev, ki se je podpisal pod Novi START, pa je dejal, da njegov konec »sicer ne pomeni takojšnje katastrofe in jedrske vojne, bi pa morali biti vsi resno zaskrbljeni«.
Oglasil se je tudi drugi podpisnik. Barack Obama je k ukrepanju pozval ameriški kongres in o mogočem izteku veljavnosti pogodbe Novi START zapisal: »To bi brez potrebe izbrisalo desetletja diplomacije in morda sprožilo novo oboroževalno tekmo, svet pa bi bil manj varen.«
Kot pravi Nikolaj Sokov iz Dunajskega centra za razorožitev in neširjenje jedrskega orožja, se zdaj sicer ne bo zgodilo prvič, da bodo ZDA in Rusija brez sporazuma o nadzoru jedrskega orožja, a da so v prejšnjih primerih potekala resna pogajanja in je bil novi sporazum na obzorju. »Danes pa pogajanj, ne dvostranskih ne večstranskih, ni, niso niti načrtovana. Namesto tega so ZDA, Rusija in drugi v novem obdobju kakovostne in v manjši meri količinske oboroževalne tekme. Ob odsotnosti zadnje preostale pogodbe o nadzoru oborožitve ta tekma lahko postane vse večji dejavnik nestabilnosti,« meni Sokov.
