Zveza Nato mrzlično utrjuje vetrovni baltski otok Gotland. Ta leži sredi Baltskega morja, le 300 kilometrov stran od močno militarizirane ruske eksklave Kaliningrad. Zaradi vse večjega strahu pred rusko agresijo, hibridnimi napadi in negotovim ameriškim sodelovanjem pri evropski varnosti Švedska in njene zaveznice bijejo bitko s časom, da bi otoku vrnile status neprebojne vojaške utrdbe, piše bruseljski Politico.
Švedska je nedavno zaključila svojo prvo vojaško vajo pod okriljem Nata, odkar se je lani uradno pridružila zavezništvu. Na otoku je okoli 18.000 vojakov iz 13 držav urilo odziv na morebiten ruski napad.
»Napad se lahko zgodi kadar koli,« je povedal načelnik generalštaba švedske vojske Michael Claesson.
Vaja pa je hkrati razkrila resne izzive, s katerimi se sooča Švedska. ZDA so namreč opazno zmanjšale svojo udeležbo, kar nakazuje na širši vzorec umikanja pod vodstvom Donalda Trumpa. Po drugi strani pa so ukrajinski vojaki, ki so sodelovali na usposabljanju, pokazali popolno premoč v vojskovanju z droni, saj so z njimi bliskovito uničili celoten švedski oklepni oddelek.
Poleg tega morajo zaveznice najti ustrezen odgovor na ruske prikrite hibridne napade.
»Zaznali smo močno povečano rusko aktivnost – od rezanja podvodnih kablov in preletov dronov do precejšnjega števila vohunskih incidentov,« je opozorila Anna Wieslander, direktorica za severno Evropo pri think-tanku Atlantic Council. »Ko se znajdeš v situaciji, ko je ameriška zaveza nestabilna, se tveganje močno poveča, saj Rusija to vidi kot idealno priložnost.«
»Nepotopljiva letalonosilka«
Gotland, ki je v zgodovini prehajal iz danskih rok v švedske, za kratek čas pa celo Rusije, predstavlja neprecenljivo strateško prednost.
»Z dosegom in zmogljivostjo današnjih oborožitvenih sistemov velja preprosto pravilo: kdor nadzoruje Gotland, nadzoruje večino dogajanja v Baltskem morju,« pojasnjuje Niklas Granholm, namestnik direktorja švedske vladne agencije za obrambne raziskave (FOI).
Otok so zaradi njegove vloge kot ključne odskočne deske za zračne operacije v regiji poimenovali kar »nepotopljiva letalonosilka«. Bojna letala, ki vzletijo z Gotlanda, lahko dosežejo prestolnico katere koli baltske države v le nekaj minutah.
Če bi Rusija zavzela otok in nanj namestila svoje sisteme zračne obrambe, bi lahko popolnoma blokirala ladje in letala, ki oskrbujejo tri baltske države in Finsko, ter s tem onemogočila prihod zavezniških okrepitev. Če pa Gotland ostane v rokah Nata, lahko zavezništvo Moskvi popolnoma zapre dostop do Baltskega morja, uporabi rakete dolgega dosega za obrambo regije in cilja tarče globoko v notranjosti Rusije.
Iz Stockholma so sporočili, da so kot odgovor na rusko grožnjo že sprožili hitro militarizacijo otoka s 60.000 prebivalci. S tem so obrnili trend krčenja števila vojakov iz obdobja po hladni vojni, ko jih je tam ostala le peščica. Švedska je v posodobitev infrastrukture vložila že več kot 200 milijonov evrov, ponovno je aktivirala sisteme zračne obrambe in obudila polk, opremljen z oklepniki in tanki.
Poveljnik gotlandskega polka Andreas Gustafsson je potrdil, da se bo sedanjim 4500 vojakom na otoku v enem letu pridružilo še »najmanj tisoč« rotacijskih vojakov.
Anna Wieslander meni, da eden od možnih scenarijev vključuje poskus Rusije, da bi na otoku prikrito izkrcala vojaške enote s komercialnega plovila, medtem ko bi z droni motila radijske signale in onemogočala zračno obrambo. Kljub tem poudarja, da je varnost Gotlanda zdaj na bistveno višji ravni, predvsem po zaslugi vstopa Švedske v Nato leta 2024.
Razpoka na Gotlandu
Poleg priprav na neposreden vojaški spopad se Gotland sooča z vse večjimi hibridnimi grožnjami iz Moskve. V zadnjih 18 mesecih je na otoku nenadoma zmanjkalo vode zaradi sabotaže na ključni črpalki, prekinjen je bil podvodni optični kabel, pogoste pa so tudi radijske motnje, ki vplivajo na vse, od letal do reševalnih vozil.
Načelnik vojske Claesson je zato odkrito zaskrbljen: »Ruska doktrina temelji na iskanju šibkih točk in ranljivosti, ki jih nato poskušajo izkoristiti na vse možne načine.«
Švedska se mora, podobno kot druge zaveznice v Natu, soočiti tudi z možnostjo vojskovanja z manjšo podporo ZDA – ali celo brez nje. Trump je v zadnjem mesecu šokiral Evropo z napovedjo nenadnega umika vojakov iz Nemčije in Poljske, s čimer je resno načel verodostojnost zavezništva in sprožil vprašanja o zanesljivosti Washingtona.
Kljub političnim trenjem pa vojaki na terenu zatrjujejo, da so vojaške vezi močne. »Naše enote so sodelovale izjemno dobro,« je dejal podpolkovnik Travis Chamberlain, poveljnik bataljona ameriških marincev.
Ker Švedska za obrambo namenja kar 2,5 odstotka svojega BDP in ima močno domačo orožarsko industrijo, po besedah Anne Wieslander ni neposredno odvisna od ZDA pri obrambi otoka. Vendar pa nujno potrebuje Washington, ko gre za visokotehnološke sisteme, kot so rakete patriot PAC-3, in za logistično podporo.
»Po scenariju nas je v mehaniziranem napadu napadlo okoli 20 tankov,« je povedal 24-letni ukrajinski operater drona. »Zagnal sem svoj dron, jih lociral in postali so lahke tarče.«
Priprave na najhujše
Švedska in Nato zagotavljata, da se pospešeno lotevata teh težav. Vodja regionalne vlade Meit Fohlin je pojasnila, da se po hibridnih napadih vsak teden sestane z obalno stražo, policijo, gasilci, vojsko in upravljalci kritične infrastrukture. Skupaj načrtujejo odzive na vse scenarije – od redukcij energentov do blokad pristanišč.
Poveljnik Gustafsson pa dodaja, da že uvajajo takojšnje lekcije iz ukrajinske šole vojskovanja. »Bil sem presenečen nad količino dronov, ki jih Ukrajinci uporabljajo vsak dan. Moje glavno spoznanje je, da moramo urjenju z droni posvetiti bistveno več časa.«
Glede na strateško težo otoka pa nekateri diplomatski viri znotraj Nata opozarjajo, da bi zavezništvo moralo storiti še več in na Gotlandu trajno namestiti protiletalske sisteme dolgega dosega. Ključno je, da pobude ne prepustimo Moskvi, poudarja Claesson. »Ne smemo sedeti križem rok in čakati, da se ruska vojska okrepi. Ves čas moramo biti pripravljeni.«