Cene energentov so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu najvišje v zadnjih štirih letih, medtem ko cene hrane naraščajo zaradi svetovnih konfliktov in pojava El Niño. Vse to bi lahko povečalo prehransko negotovost.
»Trge surovin pretresa več velikih šokov hkrati,« je ob objavi poročila Svetovne banke o obetih na trgih surovin dejal namestnik glavnega ekonomista Svetovne banke Ayhan Kose.
Pojasnil je, da višji stroški energije in motnje v trgovini zvišujejo cene številnih surovin, kar vodi v višjo inflacijo, prehransko negotovost in ogroža gospodarsko rast, je povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Pričakuje se, da se bodo cene hrane letos zvišale za 10 odstotkov, prihodnje leto pa še za sedem odstotkov. Razlogi za to so motnje v dobavnih verigah žita zaradi konfliktov, posledice ekstremnega pojava El Niño, ki naj bi letos v večji del sveta prinesel višje temperature, ter visoke cene goriv in gnojil. El Niño naj bi pridelavo hrane otežil z več poplavami, sušami in toplotnim stresom v številnih regijah.
Po navedbah Svetovne banke naj bi se cene energentov letos zvišale za 32 odstotkov, prihodnje leto pa naj bi se rast umirila. To se bo zgodilo ob predpostavki, da se konflikti v Iranu in Ukrajini ne bodo zaostrili.
Svetovne cene energentov in gnojil so strmo narasle, potem ko so ZDA in Izrael konec februarja napadle Iran, kar je Bližnji vzhod pahnilo v vojno.
Poročilo Svetovne banke opozarja, da bi lahko izjemno močan pojav El Niño, vse pogostejši napadi na pošiljke žita v Črnem morju ali nadaljnji skoki cen energentov zaradi vojne v Iranu privedli do »prehranske krize«.
»V pesimističnem scenariju, v katerem se ta tveganja uresničijo sočasno, bi lahko cena severnomorske nafte brent leta 2027 v povprečju znašala 105 dolarjev za 159-litrski sod, cene prehranskih surovin pa bi lahko bile za 12 odstotkov višje, kot je predvideno v osnovni napovedi, s čimer bi presegle raven iz leta 2022,« svari poročilo.
Napovedi glede svetovnih cen nafte bi bile sicer še višje, če ne bi trgi pričakovali, da se bo poraba nafte letos zmanjšala za 2,5 odstotka, kar bi bil tretji največji padec za tistima med pandemijo covida-19 in naftno krizo leta 1980.
Kljub temu so napovedi za cene hrane, energije in surovin na splošno znatno višje od tistih, ki jih je banka podala v aprilski napovedi.