Morja so se proti koncu meseca še segrevala. Zadnji julijski dan je povprečna temperatura morske gladine med 60 stopinjami južne in 60 stopinjami severne zemljepisne širine dosegla 21,05 stopinje Celzija, le štiri stotinke stopinje manj od absolutnega dnevnega rekorda 21,09 stopinje iz marca 2024. Od 19. junija je bila povprečna temperatura morja vsak dan višja kot na isti koledarski dan v katerem koli prejšnjem letu meritev.
Rekordna toplota ni bila razporejena enakomerno. Julijske rekorde so dosegale površinske temperature morja ob evropski atlantski obali in v zahodnem Sredozemlju, kjer so se razvili obsežni močni oziroma zelo močni morski vročinski valovi. Izjemno toplo je bilo tudi v velikem delu tropskega Tihega oceana, kjer se močno čuti vpliv el niña, ki naj bi se v prihodnjih mesecih še okrepil.
Tudi temperature zraka so ostale izjemno visoke. Julij 2026 je bil globalno skupaj z julijem 2024 drugi najtoplejši julij v zgodovini meritev, za rekordnim julijem 2023. Povprečna svetovna temperatura je znašala 16,90 stopinje Celzija oziroma 0,67 stopinje več od julijskega povprečja obdobja 1991–2020 in 1,47 stopinje več od ocenjenega predindustrijskega povprečja.
Še izrazitejše so bile razmere v zahodni Evropi, ki je doživela najtoplejše skupno obdobje junija in julija doslej. Povprečna temperatura je v teh dveh mesecih znašala 21,62 stopinje oziroma 2,79 stopinje več od običajne. Po podatkih Copernicusa je šlo za nadaljevanje izjemno vztrajnega obdobja vročine, saj sta zahodno Evropo julija zajela že tretji in četrti vročinski val po maju.
Vročina, suša in požari se krepijo med seboj
Dolgotrajna vročina je dodatno zaostrila sušo, ki je bila v večjem delu zahodne Evrope izrazita že maja in junija. V Franciji, Španiji ter delih Nemčije in Združenega kraljestva so julija beležili izjemno malo padavin oziroma zelo nizko vlažnost tal. Pretoki Sene, Rena in Donave so bili marsikje precej pod povprečjem, kar je vplivalo na oskrbo z vodo, namakanje, rečne ekosisteme, promet in proizvodnjo električne energije.
Podnebna znanstvenica Samantha Burgess iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi opozarja, da letošnje poletje jasno kaže, kako se posledice podnebnih sprememb medsebojno krepijo. Dolgotrajna območja visokega zračnega tlaka so nad zahodno Evropo zadrževala vročino, ta pa je dodatno izsuševala tla. Ko tla izgubijo vlago, imajo manjšo sposobnost naravnega hlajenja, zaradi česar se ozračje še lažje segreva.
Posledice so segle tudi v energetiko. Zaradi nizkih pretokov in pomanjkanja vode za hlajenje sta morali po navedbah Guardiana pretekli teden na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni, ustavljena pa je bila tudi edina madžarska jedrska elektrarna, prvič v njeni 44-letni zgodovini.
Vročina in suša sta med največjimi okoljskimi grožnjami evropskemu gospodarstvu. Prve ocene letošnjega poletja kažejo, da naj bi samo junijska vročina evropskim pridelovalcem žita povzročila za okoli dve milijardi evrov izgube. Raziskovalci ob tem opozarjajo, da je dolgoročna gospodarska škoda zaradi dolgotrajnih suš lahko precej večja od neposrednega izpada pridelka.
Nova raziskava Evropskega inštituta za ekonomijo pri CMCC je ocenila, da je dolgotrajna suša med letoma 2015 in 2018 Evropo stala približno 439 milijard evrov. V kmetijstvu so bili udarci veliki in neposredni, v proizvodnji in gradbeništvu pa manj izraziti, vendar precej dolgotrajnejši. Raziskovalci zato opozarjajo, da običajne ocene škode pogosto spregledajo posledice, ki se kopičijo še več let po koncu suše.
Vročina in izsušena vegetacija sta obenem ustvarili izjemno ugodne razmere za širjenje požarov. Po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare je od začetka leta v Evropski uniji zgorelo približno pol milijona hektarjev površin. Copernicus za julij poroča o izjemni požarni dejavnosti v zahodni Evropi tako po obsegu pogorelih površin kot po količini izpustov, ki so jih povzročili požari.
Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe ustvarjajo vse primernejše pogoje za nastanek velikih in težko obvladljivih požarov. Hkrati se požarna sezona širi proti severu, dim velikih požarov pa lahko potuje več tisoč kilometrov in vpliva na kakovost zraka daleč od kraja nastanka. Julijski rekord temperatur svetovnih morij je tako še en del poletja, v katerem se izjemna toplota oceanov, vročinski valovi, suša in požari vse izraziteje povezujejo.