Švicarski volilci danes na referendumu odločajo, ali bodo podprli strožjo obliko nevtralnosti, ki bi njihovi državi preprečila uvedbo gospodarskih sankcij ali sodelovanje z Natom. Švicarska nevtralnost v ustavi sicer ni natančno opredeljena, je pa priznana vse od konca napoleonskih vojn leta 1815. Nevtralnost Švice sega v čas poraza konfederatov v bitki pri Marignanu leta 1515 in Vestfalskega miru iz leta 1648, s katerim se je končala tridesetletna vojna.
Če bodo volilci predlog za strožjo nevtralnost podprli, bi to pomenilo, da bi morali spremeniti ustavo tako, da se Švica ne sme pridružiti nobenemu vojaškemu ali obrambnemu zavezništvu, niti z njim sodelovati, razen če je napadena. Vzdržati bi se tudi morala sodelovanja pri kakršnih koli sankcijah, razen če jih odobrijo Združeni narodi.
Kdo je predlagal referendum?
Idejni pobudnik za referendum je bil pred leti Christoph Blocher, nekdanji vodja desne stranke Švicarska ljudska stranka (SVP). Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 je začel zagovarjati vrnitev k strožji, »popolni« švicarski nevtralnosti. Povod za njegov razmislek je bila odločitev Švice, da se pridruži sankcijam EU proti Rusiji. Blocher je namreč bil prepričan, da je s tem Švica opustila svojo nevtralnost.
Bistveno je sooblikoval besedilo zdajšnje pobude, saj je velik del referendumskega predloga napisal sam. Civilnodružbena iniciativa Pro Schweiz, ki je nastala leta 2022 z združitvijo treh evroskeptičnih organizacij in je politično blizu SVP, je nato prevzela njegovo pobudo in bila sedaj tudi najaktivnejša v predvolilni kampanji.
Strožjo nevtralnost zagovarjajo predvsem zaradi zaskrbljenosti glede sodelovanja Švice pri sankcijah EU proti Rusiji. Zbrali so več kot sto tisoč glasov podpore za svojo pobudo, ki jo je potem potrdil še švicarski parlament, datum glasovanja pa so določili letos spomladi. Kot zagovorniki referenduma so bili sedaj v civilnodružbeni iniciativi tudi najbolj aktivni v predvolilni kampanji. V njej so nastopali s plakati in gesli »Ne vojni, da nevtralnosti«, na plakatih pa so bili tudi beli golobi kot znamenje miru. »Švica že 200 let ni bila v vojni, ker je stalno oborožena in nevtralna. Vendar se nevtralnost v zadnjih letih vse manj spoštuje,« je prepričan Christoph Blocher, idejni oče referendumske pobude.
Kakšna je podpora predlogu?
Javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo volilci predlog zavrnili. Po podatkih zadnjih raziskav namreč 68 odstotkov anketirancev strožji nevtralnosti nasprotuje, 31 pa je za. Volilci so večinsko zadovoljni tudi z vladno politiko glede Ukrajine. Razen stranke SVP večina večjih strank, prav tako pa tudi vlada in parlament, nasprotuje predlogu strožje nevtralnosti.
Po oceni zunanjega ministra Ignazia Cassisa bi strožja ureditev škodovala nacionalni varnosti in preprečila sodelovanje v vojaških vajah z Natom. Cassis meni, da se je zdajšnja oblika nevtralnosti, s katero se država lahko odzove na nove mednarodne razmere, izkazala kot prednost. Nova definicija zato po njegovi oceni ni potrebna.