Prvi odmerek cepiva ChAdOx1 BDBV je v Oxfordu prejel 37-letni Britanec Ed Hunt, ki se je za sodelovanje odločil po poročilih o smrtonosnem izbruhu ebole v DR Kongo. »Želel sem pomagati in prispevati svoj delež,« je za britanski BBC povedal Hunt, prvi od 50 zdravih prostovoljcev, vključenih v preizkus.
Cepivo so raziskovalci razvili v osmih tednih, pri tem pa uporabili tehnologijo, podobno tisti pri cepivu Oxford-AstraZeneca proti covidu-19. Vodja raziskovalne skupine Teresa Lambe je pojasnila, da hitra izdelava ni bila posledica bližnjic, temveč več desetletij predhodnih raziskav na področju cepiv.
V prvi fazi kliničnega preizkusa bodo ocenili varnost cepiva in preverili, ali pri prostovoljcih sproži dovolj močan imunski odziv za zaščito pred sevom bundibugyo. Cepivo ne vsebuje živega virusa ebole in ne more povzročiti okužbe, so pojasnili raziskovalci.
Razvoj cepiva financira Koalicija za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije (CEPI), indijski Serum Institute pa je že izdelal zalogo 620.000 odmerkov, ki bi jih lahko uporabili ob uspešnih preizkusih. Oxford načrtuje nadaljevanje kliničnih raziskav tudi v Ugandi in DR Kongo.
Že 17. izbruh ebole
Izbruh ebole v DR Kongo in Ugandi je po najnovejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) povzročil skoraj 3000 okužb in več kot 1270 smrti. Gre za 17. izbruh ebole v zgodovini DR Kongo in tretjega, ki ga povzroča sev bundibugyo, za katerega trenutno ni odobrenega cepiva ali zdravljenja.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da izbruh še vedno prehiteva odziv zdravstvenih služb, saj sledenje stikom ne doseže prebivalcev na odročnejših območjih. Zaradi negotovih razmer in oboroženih spopadov je dostop do nekaterih prizadetih območij omejen, zato bi lahko bilo dejansko število okuženih višje od uradnih ocen, navaja BBC.
Medtem ko je za sev zaire že na voljo odobreno cepivo, proti sevu bundibugyo takšne zaščite še ni. Raziskovalci razvijajo še več drugih cepiv, ki bi lahko pomagala pri prihodnjih izbruhih.