Skupno štirinajst ameriških napadov na domnevne ladje za prevoz drog v Karibih in Pacifiku je od začetka septembra terjalo življenje najmanj 61 ljudi. Ne zgolj to, temveč tudi odkrite grožnje z vojaškim posredovanjem in razkritjem predsedniškega ukaza obveščevalni agenciji Cia, naj deluje za strmoglavljenje režima, so povečale napetosti med Washingtonom in Caracasom. ZDA so v zadnjih mesecih pred obalami Venezuele vzpostavile močno vojaško prisotnost z bojnimi letali, vojaškimi ladjami in več tisoč vojaki. V regijo prihaja tudi bojna skupina letalonosilke Gerald Ford.
Ameriški predsednik Donald Trump predvideva, da bo avtoritarni venezuelski voditelj Nicolas Maduro kmalu izgubil oblast. V intervjuju za televizijsko postajo CBS je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali so Maduru šteti dnevi na oblasti: »Rekel bi da. Mislim, da ja.«
Čeprav je časnik Miami Herald pred dnevi poročal, da se je Trumpova vlada odločila za napad na vojaške objekte v Venezueli, ti pa bi se lahko začeli kadar koli, so to v ameriški administraciji zanikali. Tako zunanji minister Marco Rubio kot Donald Trump sta zavrnila namige, da bi bilo v Venezueli predvideno vojaško posredovanje ZDA.
Zaradi ameriškega zaostrovanja do Venezuele se širi nelagodje tako na demokratski kot republikanski strani kongresa. Politiki obeh strank so v senatnem odboru za oborožene sile zahtevali informacije o njeni strategiji glede boja proti kartelom. Toda doslej se Trumpova administracija še ni odzvala na poziv kongresnikov.
Razmere v južnih Karibih sicer spremljajo tudi v Rusiji, zaveznici Venezuele. Uradna Moskva želi, da razmere med Venezuelo in ZDA ostanejo mirne in da v regiji ne pride do novih konfliktnih situacij. Na ruskem zunanjem ministrstvu so sicer obsodili uporabo pretirane vojaške sile pri izvajanju operacij proti narkokartelom ter ocenili, da so takšna dejanja v nasprotju tako z ameriško domačo zakonodajo kot tudi z mednarodnim pravom.
