Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj šokiral svet z novo neverjetno izjavo. Potem ko je še prejšnji teden grozil z izbrisom iranske civilizacije, če Teheran ne odpre Hormuške ožine, je po včerajšnjih neuspešnih pogajanjih zapisal: »S takojšnjim učinkom bo mornarica ZDA, najboljša na svetu, začela postopek blokade vseh ladij, ki poskušajo vstopiti v Hormuško ožino ali jo zapustiti.«
Absurdnost izjave je odlično povzela naključna pripomba na potezo predsednika ZDA: »Poklicati moram Taylor Swift in ji sporočiti, naj ne izgublja časa, saj me zmenek z njo ne zanima.«
Kljub navidezni bizarnosti ima poteza predsednika Trumpa neko logiko. Sprva je odprtje Hormuške ožine poskušal doseči z grožnjami vojnih zločinov. Zdaj poskuša kot vzvod zoper Iran tudi sam uporabiti ekonomsko blokado, pri čemer za talca v pogajanjih ni vzel le iranske industrije naftnega izvoza, temveč tudi svetovna gospodarstva. »Na neki točki bomo dosegli stanje, ko bo vsem dovoljen vstop in vsem dovoljen izstop, vendar Iran tega ni dopustil,« je objavo zaključil Trump.
Iran povečal izvoz nafte
ZDA lahko na Teheran z lastno blokado Hormuške ožine pritisnejo, ker te Iran med vojno v resnici ni povsem zaprl. Teheran je namreč omogočal prehod nekaterim tankerjem v zameno za pristojbino v višini do dva milijona dolarjev na ladjo. Še pomembnejši je podatek, da je prosto plovbo skozi ožino Iran ves čas omogočal lastni nafti.
Podatki analitičnega podjetja Kpler kažejo, da je Iranu od marca uspelo izvoziti v povprečju 1,85 milijona sodčkov surove nafte na dan. To je celo okoli 100.000 sodčkov na dan več kot v predhodnih treh mesecih. Ker je vojna dvignila cene nafte, pa se je dobičkonosnost tega izvoza celo podvojila.
Z lastno blokado ožine bi ZDA odrezale ključni vir financiranja iranske vlade in vojaških operacij. Gre pa za zelo kontroverzen vzvod, saj vodi v novo strmo rast cen nafte. Slednje bi bilo po ameriški blokadi na svetovnem trgu še manj.
Prav ta strah dodatnega pomanjkanja nafte je bil razlog, da so ameriške sile iranskim tankerjem doslej dovoljevale prehod iz regije. ZDA so marca Iranu izdale celo začasno dovoljenje za prodajo nafte. Pred tem je bila iranska nafta pod ameriškimi sankcijami.
Koga bo blokada prisilila v pogajanja?
Trumpova najnovejša stava gre torej v povsem nasprotno smer. V grobem pa gre za podoben ukrep, kot bi bilo vojaško zajetje ključnega iranskega naftnega izvoznega terminala na otoku Harg. Je pa blokada politično dosti varnejša od vojaškega posredovanja na ozemlju Irana. To bi namreč v veliko nevarnost postavilo ameriške vojake, bilo pa bi tudi potencialno zelo politični škodljivo za Trumpa in republikance.
Ob napovedi ameriške blokade se medtem poraja novo vprašanje: koga predsednik ZDA pravzaprav želi prisiliti za pogajalsko mizo o odprtju Hormuške ožine in drugih odprtih iranskih vprašanjih? Teheran ali svetovna gospodarstva, ki so se doslej skušala kar se da distancirati od ameriško-izraelske vojne z Iranom?
Pariz in London želita mirovno misijo
Za zdaj so se vsekakor prve zganile evropske države. Francoski predsednik Emmanuel Macron je že napovedal, da bodo v naslednjih dneh z britanskim kolegom Keriom Starmerjem in drugimi svetovnimi voditelji organizirali konferenco o ustanovitvi miroljubne večnacionalne misije. Njen namen bi bilo ponovno vzpostaviti svobodno plovbo skozi Hormuško ožino »Ta strogo obrambna misija, ločena od vojskujočih se držav, naj bi se začela kakor hitro bodo to omogočale okoliščine,« je na omrežju X dodal Macron.
Starmer je medtem za radio BBC povedla, da na Otoku ne podpirajo ameriške blokade ožine in da se Velika Britanija ne bo pustila »zvleči« v vojno z Iranom. Še bolj odločna glede smiselnosti ameriške blokade je bila španka obrambna ministrica Margarita Robles: »Menim, da je to nekaj, kar nima smisla (...) To je še ena epizoda na poti navzdol, na katero so nas zvlekli.«
Iran: To je piratstvo
Iranska vojska je ameriško blokada Hormuške ožine označila za nezakono. Trdijo celo, da gre za piratstvo. Teheran je dodatno opozil, da nobeno pristanišče v Perzijskem zalivu ne bo varno, če bodo ogrožena iranska pristanišča.
K neovirani plovbi so pozvali tudi v Pekingu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je ožino opisal kot »pomembno mednarodno trgovsko pot za blago in energijo« in dodal, da je »ohranjanje njene varnosti, stabilnosti in neovirane plovbe v skupnem interesu mednarodne skupnosti«.