Pet pred dvanajsto so osrednje politične skupine v evropskem parlamentu (Evropska ljudska stranka, Socialisti in demokrati ter Prenovimo Evropo) zakopale bojno sekiro. Z dogovorom so sprostile vzajemno blokado sedmih komisarskih kandidatov. Ti so po že opravljenih zaslišanjih čakali na evalvacijo zaradi merjenja politične moči predvsem med Evropsko ljudsko stranko (EPP) ter Socialisti in demokrati (S&D), v navzkrižnem ognju pa sta se znašla tudi komisarska kandidata liberalcev. Zdaj pa za potrditev komisarske ekipe Ursule von der Leyen prihodnji teden ni več ovir.

Tako kaže, da bo druga komisija von der Leynove po nizu zapletov vendarle lahko začela delo 1. decembra, kot so načrtovali. Politične skupine so se v času negotovosti, ko se v Belo hišo vrača nepredvidljivi Donald Trump in se Ukrajina bori za ohranitev frontne črte ter za morebitno okrepitev pogajalskega položaja, odločili za potrditev komisarske ekipe. Evropska unija inavguracije novega ameriškega predsednika tako ne bo pričakala opravilno nesposobna. Prav zaradi mednarodnih okoliščin so bili letošnja zaslišanja in evalvacije veliko bolj politično vprašanje kot sicer. Sito parlamentarcev pa zaradi želje po stabilnosti EU na koncu tudi za kakšnega slabšega kandidata ni postalo usodno.

Evropska unija inavguracije novega ameriškega predsednika ne bo pričakala opravilno nesposobna.

Obsežna blokada

Blokada sedmih kandidatov je bila obsežnejša kot denimo pred petimi leti in tudi pred tem, ko so se imena komisarskih kandidatov znašla na tnalu evropskih poslancev. Čeprav je po prvih dveh tednih zaslišanj kazalo, da bodo komisarski kandidati preprosto spolzeli skozi parlamentarno kolesje, se je zataknilo pri najpomembnejših – izvršnih podpredsednikih. Ti so bili za zaslišanja predvideni na zadnji dan postopka v evropskem parlamentu, kar je bila posledica premisleka, da se pri zaslišanjih preostalih ne bi pojavile težave s pogojevanjem tega ali onega kandidata.

V političnih krogih vsaj delno pričakovan zaplet se je začel z zadržanjem evalvacije madžarskega komisarskega kandidata za zdravje in dobro počutje živali Oliverja Varhelyija. Nadaljevalo pa se je z vsemi drugimi. Na poslanskem tnalu je obvisel kandidat za komisarja za regionalni razvoj Raffaele Fitto. Italijan je bil za levo sredino sporen predvsem zato, ker je nominiranec Giorgie Meloni, ki s svojo stranko Bratje Italije pripada skrajnim Evropskim konservativcem in reformistom (ECR), dobil pa bi vplivno podpredsedniško vlogo. To je bilo poplačilo Ursule von der Leyen za podporo Melonijeve njeni komisarski kandidaturi. Vendar ta trgovina ni bila pogodu S&D.

Hkrati se je na tnalu EPP znašla socialistična kandidatka za komisarko za čist, pravičen in konkurenčen prehod, Španka Teresa Ribera. Španska ljudska stranka, ki je članica EPP, je ostro nasprotovala njenemu imenovanju in terjala, da se pred odločitvijo poslancev o podpori Riberova kot podpredsednica španske vlade Pedra Sancheza in ministrica za ekološko tranzicijo pred španskim parlamentom zagovarja zaradi nedavnega kriznega ukrepanja pri poplavah. Španska notranja politika je postala evropska.

1. po letu 1999 se je zgodilo, da parlament na zaslišanjih ni zavrnil nobenega komisarskega kandidata, ki ga je predlagal novoizvoljeni predsednik komisije.

Korak nazaj pri ljudski stranki in socialistih

Riberova je danes pred dokončnim razpletom v evropskem parlamentu zagovor pred španskim parlamentom dejansko opravila. Vendar z njenim nastopom vnovič niso bili zadovoljni v španski ljudski stranki Alberta Núñeza Feijóoja. Iz EPP so še popoldne previdno sporočali, da se je kandidatka v svojem nastopu v španskem parlamentu izognila odgovorom na ponavljajoče se zahteve poslancev glede njene zaveze, da bo odstopila, če ji bo špansko pravosodje očitalo nepravilnosti pri upravljanju poplav v dveh španskih regijah. Medtem ko so poudarjali, da bi morala biti pripravljena odstopiti na zahtevo španskega pravosodja, pa niso napovedovali, da je ne bodo podprli.

Tako se je nakazoval ugoden razplet tudi za druge zadržane komisarske kandidate: za socialistko Roxano Minzatu, komisarsko kandidatko za veščine, za Finko Henno Virkkunen, komisarsko kandidatko iz vrst EPP, pristojno za varnost, demokracijo in digitalizacijo, ter še dva komisarska kandidata liberalcev – za Estonko Kajo Kallas kot visoko predstavnico za zunanje zadeve in Francoza Stéphana Séjournéja kot komisarja za blaginjo in industrijsko strategijo. Popustili so tudi pri socialistih, kjer so se morali – tudi po domnevno ostri zahtevi Sancheza – sprijazniti, da Fittu ne bodo mogli odvzeti podpredsedniške funkcije. Če bi se začel parati skrbno spleten kadrovski klobčič, bi se namreč potrjevanje komisije lahko zavleklo tudi v januar prihodnje leto. Pelin za socialiste, ki so v visoki funkciji za ECR Melonijeve videli krhanje »cordon sanitaira«, je zdaj kar precejšen. 

Priporočamo