Ena najpomembnejših sprememb zadeva Papeško komisijo, osrednji zakonodajni organ vatikanske države, vodenje katerega ni več rezervirano za kardinale. Novi temeljni dokument potrjuje pravilo, ki ga je Leon XIV. uvedel novembra lani, potem ko je vodenje Papeške komisije in guvernorata vatikanske države, uradne državne uprave Vatikana, marca lani prevzela redovnica Raffaella Petrini.
Novi temeljni zakon, ki obsega 25 členov, pojasnjuje tudi pristojnosti guvernorata in sodelovanje znotraj njegovega vodstva.
Poleg tega nova ustava poudarja neodvisnost vatikanskega sodstva. Ta so v zadnjih letih obravnavala več obsežnih kazenskih zadev, ki so se med drugim nanašale na večmilijonske goljufije in poneverbe. Novi temeljni zakon tudi določa pravila za finančno upravljanje in druge državne postopke.
Tako kot doslej ima papež kot suveren Vatikanske države najvišjo zakonodajno, izvršilno in sodno oblast.