V politiki je, tako kot na primer pri tenisu, zelo pomemben tako imenovani tajming. To je časovno čim boljši, če ne najboljši mogoči trenutek, da udariš žogico proti tekmecu. Kot je v politiki. Laburistični premier Keir Starmer se je odločil na tiskovni konferenci na Downing Streetu 10 v ponedeljek malo po 8. uri dramatično sporočiti, da se je njegova laburistična vlada odločila parlamentu predlagati popolno prepoved dostopa do družbenih omrežij mlajšim od šestnajst let. Starmerjevim kritikom in cinikom ne bi smeli zameriti, ker poudarjajo, da gre za političnodramatični začetek tedna, ki utegne prinesti začetek konca Starmerjevega položaja premierja, če bo v četrtek na nadomestnih poslanskih volitvah v manchestrskem volilnem okrožju Makerfield zmagal laburistični kandidat, priljubljeni manchestrski župan Andy Burnham. Ta zdaj že odkrito govori, da ga bo izzval na voditeljski, premierski dvoboj, če bo zmagal. Kritiki Starmerju pripisujejo tudi neodločnost, stalno spreminjanje mnenja in nečustvenost.

Poznavalci pozivajo h globalnemu, usklajenemu in večplastnemu pristopu do varnosti otrok na družbenih omrežjih in internetu ter k povečanju pritiska na lastnike milijarderje za spreminjanje zasnove platform. To pa za zdaj ne rojeva omembe vrednih uspehov.

Velik korak za državo in varnost otrok

Starmer se je najprej zahvalil vsem, ki so pogumno sodelovali v kampanji za prepoved, ki je v teoriji zagotovo nekaj dobrega, saj otroci na družbenih medijih, kot na internetu na splošno, ne samo zapravljajo vse preveč svojega časa in energije, ampak so tam izpostavljeni številnim nevarnostim. To najbolje vedo britanski in drugi starši, ki za tragično smrt svojih otrok upravičeno krivijo družbena omrežja in internet. »Danes je velik trenutek za našo državo, to je velik korak, resnična sprememba za naše otroke in našo prihodnost, ker danes razglašam, da bo vlada prepovedala dostop do družbenih omrežij vsem otrokom, mlajšim od šestnajst let. To ni nekaj, za kar sem se odločil zlahka, in ne bo brez posledic, kot da družbeni mediji ne bi prinesli nobenih koristi za mlade ljudi, ker to ni res,« je dejal v zelo čustvenem in zelo osebnem, odločnem nagovoru.

Poudaril je, da kot vsi drugi starši pozna starševske bojazni o tem vprašanju. »Roko na srce, vse, kar sem si vedno želel za svoja otroka, je to, da bi bila srečna in varna. In mislim, da je to tisto, česar si želijo vsi starši. Toda zdaj bom vprašal, ali resnično verjamemo, da družbena omrežja ustvarjajo varno okolje za naše otroke, da so kraj, kjer se počutijo varne. Mislim, da mi ni treba odgovoriti na to vprašanje. Družbena omrežja otroke naredijo nesrečne, ker nasilnežem olajšujejo, da jih nadlegujejo in zlorabljajo. To škoduje njihovemu duševnemu zdravju in jih izpostavlja vsebinam, ki so nevarne. Zasnovane so tako, da so zasvajajoče, da jih na zaslon priklenejo za ure in ure. Zato ne naredijo domačih nalog, ne berejo, se ne igrajo zunaj s prijatelji, ne gredo spat ob primerni uri …, vse to pa so aktivnosti, ki otroku pomagajo, da se razvije v odraslega človeka,« je dejal Starmer, čigar govor je skupaj z napovedjo prepovedi z odobravanjem sprejela velika večina staršev. To ni bil samo dober govor o razlogih prepovedi, ki naj bi stopila v veljavo spomladi prihodnje leto, če jo bo odobril parlament, ki naj bi o njej odločal pred božičem, ampak »voditeljski« govor nekoga, ki ne misli na odstop ali na to, da se bo vdal brez bitke.

Premierjeva hči se je odzvala »nekoliko mešano«

Starmer, ki ima dva otroka, sedemnajstletnega sina in petnajstletno hčer, je priznal, da je bil odziv hčere na napovedano prepoved »nekoliko mešan«, a dodal, da sta oba z ženo prepričana, da je ta nujna za srečo in zdravje otrok. Premier si je vzel razmeroma veliko časa za to odločitev, o kateri pravi, da ni bila lahka. Prepoved bo vključevala platforme, kot so snapchat, tiktok, youtube, instagram, facebook in X. Vlada ne namerava prepovedati sporočilnih storitev, kot sta whatsapp in signal. O posnemanju Avstralije, ki je takšno prepoved uvedla 10. decembra lani, so britanski politiki, starši, med njimi tisti, ki so zaradi tragične smrti svojih otrok najbolj aktivno sodelovali v kampanji za prepoved, pa tudi Otočani, mlajši od šestnajst let, letos veliko govorili. Že januarja je zgornji dom parlamenta, lordska zbornica, na pobudo enega od članov z 261 glasovi za in 150 proti glasovala za prepoved. Spodnji dom parlamenta, poslanska zbornica, je marca s 307 glasovi proti in 173 glasovi zavrnil popolno prepoved.

Starmer in vlada sta do zdaj zadržana do prepovedi, a je premier vedno poudarjal, da je ne izključuje med ukrepi za zaščito otrok in mladih pred škodljivimi vplivi spleta in družbenih omrežij. Zagotavljal je, da želi pred dokončno odločitvijo počakati na izsledke širših posvetovanj na državni ravni. V tej je sodelovalo drugo največje število Otočanov v zgodovini. Prepoved je podprlo devetdeset odstotkov staršev. Poznavalci niso enakega mnenja o učinkovitosti prepovedi, čeprav je Avstralija navdihnila Britanijo pa tudi druge države, med njimi Francijo, Kanado in Indonezijo. Prepoved je sicer zmanjšala dostop Avstralcev, mlajših od 16 let, do družbenih omrežij, a številnim uspeva zaobiti omejitve. 

Priporočamo