Prvič po letu 1993 sta za pogajalsko mizo spet sedla Libanon in Izrael. Do prvih neposrednih pogovorov po več kot tridesetih letih je prišlo na pobudo ameriške administracije, cilj pa je končanje vojne v Libanonu. Toda prvo srečanje je potekalo na nizki diplomatski ravni na sedežu ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu, kar je bil le eden od kazalnikov, da je malo možnosti za preboj. Izraelski veleposlanik Jehiel Leiter in libanonska veleposlanica Nada Hamadeh Moava sta se poskušala dogovoriti za prekinitev spopadov v Libanonu.
Čeprav je šlo za pogajanja, v katerih sta bila posrednika zunanji minister Marco Rubio in ameriški veleposlanik v Libanonu Michael Issa, so bili pogovori bolj pripravljalne narave za morebitna bodoča bolj poglobljena pogajanja. Izrael je začel kmalu po februarskem začetku napadov na Iran raketirati tudi cilje Hezbolaha v Libanonu. Pred tem je šiitska milica napadla Izrael zaradi njihovega napada na Iran.
Libanon o prekinitvi spopadov, Izrael o razorožitvi Hezbolaha
Odtlej se je vojna krepko razširila. Izrael ni napadal samo ciljev na jugu Libanona, v dolini Beka in južnih predmestjih Bejruta, v deželo ceder so vkorakali tudi s pehoto in južno od reke Litani po obsežnih napadih na tamkajšnje vasi ter mostove čez reko zasedli skoraj celoten obmejni pas z Izraelom. Z domov je bilo pregnanih 1,2 milijona ljudi, več kot 2000 jih je v izraelskih napadih umrlo. Različna pogajalska stališča Da tokratni pogovori še ne morejo prinesti preboja, je bilo jasno tudi zaradi povsem različnih pogajalskih stališč obeh strani.
Medtem ko so na libanonski strani poudarjali, da se želijo pogovarjati o prekinitvi spopadov, je izraelska vztrajala pri pogovorih o razorožitvi Hezbolaha. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je poudaril, da bo to nujno pred dogovorom o normalizaciji odnosov med državama. Konkretno je izraelska pogajalska ekipa na pogajanja prišla s predlogom o razdelitvi libanonskega ozemlja na tri območja, na katerih bi obstajal različen režim nadzora libanonske vojske in izraelske vojske. V skladu z zamislimi o vzpostavitvi nove tamponske cone na jugu Libanona so predlagali vzpostavitev do osem kilometrov širokega pasu izraelskega vojaškega nadzora ob celotni meji. Vojska bi tam ostala, dokler ne bi bil Hezbolah v celoti razpuščen.
Stanje v Libanonu vplivalo na ameriško-iranska mirovna pogajanja
Temu območju bi do reke Litani sledilo ozemlje, kjer bi izraelske sile nadaljevale operacije, nadzor pa bi postopoma predale libanonski vojski. Severno od reke Litani so v Izraelu predvideli še tretje območje drugačnega nadzora, kjer pa bi bila edina odgovornost libanonske vojske doseči razorožitev Hezbolaha. Polovična razorožitev K temu se je sicer libanonska država obvezala že lani poleti, ko je na podlagi dogovora o prekinitvi spopadov po prejšnji izraelski vojni s Hezbolahom dorekla načrt razorožitve šiitske milice.
Po prvih zasegih orožja na jugu Libanona konec lanskega leta in začetku patruljiranja libanonske vojske po jugu Libanona se je razorožitveni proces končal. Severno od reke Litani libanonska država še ni začela ukrepati proti Hezbolahu. Zaradi Libanona so na nitki visela tudi nedavna ameriško-iranska mirovna pogajanja v Pakistanu.
Uradni Teheran je namreč vztrajal, da bi morala v Perzijskem zalivu dosežena prekinitev spopadov veljati tudi za Libanon, kot je bilo podano v njihovem mirovnem predlogu, ki so ga Američani sprejeli. ZDA in Izrael pa so tudi po zagotovilih pakistanskega premierja Šebhaza Šarifa, da je Libanon dejansko vključen v mirovni predlog, vztrajali pri nadaljevanju izraelskih napadov. Njihova intenzivnost se je sicer nekoliko zmanjšala, saj se je Izrael po silovitem bombardiranju Bejruta minuli teden odpovedal nadaljnjim zračnim napadom v prestolnici.
