O tem poroča ameriška revija Vanity Fair v ekskluzivnem odlomku iz nove knjige preiskovalnega novinarja Matthewa Cola. Obveščevalci naj bi spremljali Kushnerjeve prijave v bančni račun v Dubaju, na katerega so se stekala sredstva iz Azerbajdžana. Denar naj bi nato nakazovali različnim vprašljivim posameznikom, med njimi lokalnim vojnim poveljnikom, plačancem in nekdanjemu atentatorju.
Operacija se je začela konec leta 2017
Kot navaja Vanity Fair, se je operacija začela konec leta 2017, ko sta britanska in nizozemska obveščevalna služba prestregli hekerja ruske vojaške obveščevalne službe GRU. Rus naj bi se ob grožnji z dolgoletno zaporno kaznijo odločil sodelovati z Zahodom in agentom omogočil dostop do skritega ruskega strežnika v Rostovu.
Nizozemski operativci naj bi na strežniku naleteli na presenetljivo odkritje: posnetke zaslona osebnega telefona iphone X, ki ga je uporabljal Kushner. Med preiskovanjem ruskega vdora naj bi MIVD odkrila varnostno pomanjkljivost v Applovi napravi, prevzela nadzor nad njo in začela beležiti praktično vsako dejanje, ki ga je Trumpov zet izvedel na zaslonu.
Geopolitični dogovori z voditeljema zalivskih držav
Vanity Fair piše, da naj bi bil Kushner v tistem obdobju v središču geopolitičnih dogovorov z vladarjem Združenih arabskih emiratov Mohamedom bin Zajedom (MBZ) in savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom (MBS).
Savdski prestolonaslednik naj bi si prizadeval pridobiti ameriško podporo za prevzem prestola, oblasti v Abu Dabiju pa so želele razveljaviti Obamov jedrski sporazum z Iranom. Kushner naj bi medtem potreboval denar tudi zaradi zasebnih finančnih obveznosti: njegovi družinski družbi je zapadla v plačilo milijarda dolarjev posojila za nebotičnik na Peti aveniji v New Yorku.
Skrivni računi
Oba zalivska voditelja naj bi sprva načrtovala ustanovitev ogromnega črnega sklada v vrednosti do deset milijard dolarjev. Z njim naj bi podpirala Trumpove zunanjepolitične poteze in financirala gradnjo zidu na meji z Mehiko. Načrt naj bi se nato skrčil na nakazila v višini najmanj dveh milijard dolarjev na račune, namenjene Kushnerju, piše Vanity Fair.
Prvi račun, poimenovan Alpha, naj bi odprli pri banki First Abu Dhabi Bank, ki je pod nadzorom brata vladarja Združenih arabskih emiratov. Nanj naj bi priteklo približno 750 milijonov dolarjev, ki naj bi jih Kushner uporabljal kot neuradno blagajno za preoblikovanje političnih odnosov in pritisk na Palestince, da bi pristali na dogovor z Izraelom.
Iz azerbajdžanskih bank
Nizozemski agenti naj bi ugotovili, da je denar na račun v Emiratih prihajal iz azerbajdžanskih bank v ameriških dolarjih. Banke v Bakuju naj bi že leta služile za prikrivanje finančnih tokov: stranke iz Savdske Arabije in Emiratov naj bi vplačevale denar v svojih valutah, banke pa naj bi jim ob proviziji od šest do sedem odstotkov nakazovale »čiste« dolarje na želeni račun, ne da bi preverjale izvor sredstev.
Po navedbah revije naj bi bil Kushner na računu naveden kot pooblaščeni podpisnik državne ustanove Watani Al Emarat. Ta naj bi se predstavljala kot humanitarna organizacija, v resnici pa naj bi oblastem v Abu Dabiju služila kot krinka za tajne vojaške operacije in nakupe orožja.
Milijarda dolarjev na računu
Poleg računa v Dubaju naj bi vladar Emiratov prek Azerbajdžana nakazal približno milijardo dolarjev tudi na račun pri izraelski centralni banki. Po navedbah virov, ki jih citira Vanity Fair, naj bi bil denar namenjen Kushnerjevim osebnim finančnim potrebam.
Ker izraelska centralna banka ne odpira računov zasebnikom, naj bi bila sredstva prikazana kot državna sredstva. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi zahteval, da ga vnaprej obvestijo o vsakem dvigu. Kushner naj bi zato sporočila pošiljal prek takratnega ameriškega veleposlanika Davida Friedmana, nato pa naj bi denar prek Cipra nakazovali na skrivne račune.
Obstajal naj bi tudi tretji račun v Izraelu, prek katerega naj bi Združeni arabski emirati skrivaj plačali varnostna jamstva izraelske vojske v primeru napada iz Irana. Vsi trije računi naj bi skupaj predstavljali vzporedno, povsem zasebno zunanjepolitično mrežo, ki naj bi jo Kushner vodil na Bližnjem vzhodu.
»Jared je v diplomaciji iskal bližnjice. Bin Zajedu je obljubil, da bo pri Trumpu zagovarjal njihove interese, če bodo prispevali v sklad. Za Arabce je milijarda ali dve milijardi dolarjev malenkost, če s tem dobijo, kar želijo,« je za Vanity Fair povedal neimenovani vir, seznanjen z dogajanjem.
Čeprav je Kushner v Beli hiši delal kot neplačani prostovoljec, je imel status zveznega uradnika in dostop do najstrožje varovanih državnih skrivnosti.
Zakon naj bi ga izrecno zavezoval, da v letnih finančnih poročilih prijavi vsak tuji račun, na katerem ima pravico podpisovanja ali s katerega uporablja sredstva. Štirje visoki uradniki Trumpove administracije – dva svetovalca za nacionalno varnost, vodja kabineta in nekdanji direktor Cie – naj bi potrdili, da nikoli niso slišali, da bi predsednik svojemu zetu uradno dovolil upravljanje računov tujih držav.
Pravni strokovnjaki in nekdanji tožilci, ki so sodelovali pri preiskavi ruskega vmešavanja, naj bi ocenili, da Kushnerjeva domnevna ravnanja pomenijo hudo kršitev zakona. Če bi v zameno za denar zalivskih režimov ponujal politične ugodnosti in dostop do Bele hiše, bi lahko šlo za kaznivo dejanje podkupovanja in delovanje kot neprijavljeni tuji agent. Za takšna dejanja so v ZDA predvidene visoke zaporne kazni.
Kushner: To je zlonamerna izmišljotina
Po objavi teh razkritij se je Jared Kushner v četrtek ostro odzval na družbenih omrežjih in vse obtožbe označil za popolno izmišljotino.
»To so odvratne izmišljotine, lažno predstavljene kot preiskovalno novinarstvo. To ni novinarstvo. Gre za mešanico fantazij, fikcije in aktivizma, ki jo podpisuje nekdo, ki je bodisi globoko moten bodisi ravna z zlonamernimi nameni,« je Kushner zapisal na omrežju X.
Vanity Fair še piše, da njegovi odvetniki prav tako zavračajo vse navedbe. Trdijo, da Kushner še nikoli ni slišal za ustanovo Watani Al Emarat in da ni imel tujih bančnih računov. Dodajajo, da so bili vsi njegovi dogovori skladni z ameriško zakonodajo in da jih je odobril sam predsednik.