V severnem delu Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, je cesta do enega največjih skladišč in distribucijskih centrov knjig danes mirna in zelena. Od zunaj je obseg uničenja težko predstavljiv, videti je le lesene plošče, ki nadomeščajo razbita okna, piše Radio France International.
V notranjosti pa vonj po zažganem papirju razkrije razsežnost tragedije. Od skladišča, velikega 10.000 kvadratnih metrov, večjega od nogometnega igrišča, je ostalo le ogrodje. Tla prekrivajo gore pepela, med njimi so raztreseni zogleneli ostanki knjig, kovinske police pa so se zaradi izjemne vročine stopile in zvile.
Vse to je ostalo od osem milijonov knjig, ki so bile shranjene v objektu pred ruskim napadom 1. avgusta.
Uničenje šolskih učbenikov
Viktor Kruhlov, direktor založbe Ranok, ene največjih ukrajinskih založb otroških in izobraževalnih knjig, je bil ob napadu v bližini skladišča.
»Dve eksploziji sta sledili druga drugi v razmiku nekaj minut. Takrat je bilo na kraju okoli 50 zaposlenih in pravi čudež je, da nihče ni umrl. Zaradi temperature po eksplozijah se je vse stopilo,« pripoveduje.
Za založbo je izguba ogromna. Rešiti ni bilo mogoče praktično ničesar. Od osmih milijonov uničenih knjig je bilo kar milijon šolskih učbenikov, ki bi jih morali v tem obdobju dostaviti šolam po vsej Ukrajini.
»Teden dni pozneje gasilci še vedno gasijo žarišča požara. Kdo bi si mislil, da knjige gorijo tako dolgo?« pravi Kruhlov, ko hodi po debeli plasti pepela.
Med uničenimi knjigami je bil tudi Mali princ. »Bil je nekje tukaj. Mislim, da ga zdaj ne bomo več našli,« pravi.
Na kupu zoglenelih učbenikov pokaže na knjige za osnovnošolce. Ena od njih govori o naravi in življenju, na ostankih pa je še vedno mogoče razbrati poglavje z naslovom »zrak«.
Ranok je največja ukrajinska založba otroških knjig in proizvede najmanj tretjino vseh učbenikov v državi. Čeprav ima podjetje tudi druga skladišča, je bilo uničeno skladišče osrednje za njegovo proizvodnjo.
»To je bil velik udarec za knjižno industrijo,« pravi Kruhlov.
Napad na ukrajinsko identiteto
Kruhlov meni, da napadi dokazujejo, da Rusija želi uničiti tudi ukrajinsko nacionalno identiteto.
»Ves svet bi moral vedeti, kaj se je tukaj zgodilo. Med drugo svetovno vojno smo se učili, da so nacisti požigali na tisoče knjig. Zdaj Rusi sistematično uničujejo milijone ukrajinskih knjig.«
Po njegovem mnenju gre za načrtno škodovanje ukrajinski kulturi in identiteti.
Podobno meni Nata Protas, direktorica založbe Zhorzh iz Harkova. Opozarja, da je Rusija skozi zgodovino več kot 400-krat prepovedala uporabo ukrajinskega jezika.
»To je vprašanje preživetja ukrajinskega jezika in ukrajinskega naroda nasploh. Rusija še naprej predstavlja grožnjo s svojo imperialno pripovedjo in željo, da bi preprosto zasegla ali uničila nekaj, kar ji ne pripada,« pravi.
Uničenih še 400.000 knjig založbe Zhorzh
Založba Zhorzh, ustanovljena v Harkovu leta 2016, je v napadu izgubila glavnino zalog – približno 400.000 knjig. Med njimi so bili leposlovje, stvarne knjige za otroke in odrasle ter celo pobarvanke za sproščanje.
Po napadu so se v podporo založbi odzvali bralci in avtorji. Bralci so začeli naročati knjige, nekateri celo v prednaročilu, čeprav vedo, da bo ponatis zaradi uničenih zalog težaven. Nekateri avtorji so se začasno odpovedali honorarjem in predplačilom, da bi založbi omogočili obnovo.
»Realno upamo na finančno pomoč, morda na globalni ravni. Za zdaj je še nismo prejeli,« pravi Protas.
Založbe Ranok, Zhorzh ter Varvar, Fabula, Shche Odnu Storinku in Korali Books ter distributer Knyholend so zaradi uničenja zalog prisiljeni začasno prekiniti poslovanje. Ponatis milijonov knjig bo za številne med njimi izjemno težak.
To ni bil osamljen napad
Napad na skladišče v Harkovu ni bil osamljen primer. Devetnajstega julija so bili v Kijevu močno poškodovani založniški objekti, kjer je bilo uničenih približno 750.000 knjig. Že 2. julija je bilo v podobnih napadih uničenih še okoli 800.000 knjig.
Po podatkih, navedenih v poročilu, je Rusija samo letos poleti uničila več kot 9,5 milijona ukrajinskih knjig. To predstavlja približno tretjino povprečne letne ukrajinske knjižne proizvodnje, ki znaša okoli 25 milijonov knjig.
Ukrajinski knjižni inštitut zato poziva mednarodno skupnost in založnike po svetu, naj pomagajo pri obnovi ukrajinskega založniškega sektorja in prekinejo sodelovanje z ruskimi subjekti.
Čeprav je bilo na milijone knjig spremenjenih v pepel, je boj za ohranitev ukrajinskega jezika in identitete zaradi napadov postal še bolj očiten.
