Von der Leynova je na začetku govora, ki je tradicionalno v angleščini, čeprav je malce govorila tudi v nemščini in francoščini, dejala: »Evropska unija je močna, kot še nikoli, obenem pa je položaj negotov, kot še nikoli«. Morda se to zdi kontradiktorno, a svet je trenutno na eni strani poln priložnosti, na drugi pa nevarnosti, je dejala. »Soočamo se z odkrito sovražnim svetom,« je dejala. Naštela je globalne grožnje na čelu z rusko agresijo na Ukrajino, težke življenjske razmere mnogih prebivalcev in poskuse, da se med države vnese razkol in dvome v EU, vse to v času naglih političnih, družbenih in tehnoloških sprememb.
Primanjkljaj s Kitajsko je postal nevzdržen
Že precej hitro v uvodnem delu govora je odgovorila na dilemo analitikov pred govorov, ali bo izpostavila Kitajsko. »Naš trgovinski primanjkljaj s Kitajsko zdaj znaša eno milijardo evrov na dan. Dosegel je točko preloma. To je nevzdržno,« je dejala von der Leynova. »Zato imamo dialog s Kitajsko, ki pa mora prinesti rezultate. Naj bom jasna: uporabili bomo vse vzvode, ki jih imamo na voljo, da bomo uravnotežili trgovinske odnose. Besede so dobre, dejanja še boljša,« je dejala. Nujno je tudi odpravljanje odvisnosti od kitajskih naravnih virov, je dejala, tega pa po njenem nobena članica ne zmore sama.
Prepoved družbenih omrežij za mlajše od 14 let
Evropska komisija bo predstavila zakonodajo o omejevanju družbenih omrežij med mladoletnimi. Kot je napovedala von der Leynova, bodo prepovedali uporabo omrežij za mlajše od 14. let. Tisti med 14. in 15. letom ne bodo smeli ustvarjati svojih računov oziroma profilov na družbenih omrežjih, smeli bodo imeti le »mini račune« ob nadzoru staršev, vsebina bo omejena, uporabljali pa jih bodo lahko največ eno eno uro na dan. Za tiste med 15. in 18. letom bodo morali ponudniki vsebin sami vgraditi varnostne mehanizme. »Obrnili bomo dokazni proces: platforme bodo moral nam dokazati, da ukrepajo, kot smo zahtevali. Gre za to, da mi sami tisti, ki odločamo, kdaj dovolimo dostop družbenih omrežij do naših mladoletnih. Mi določamo pravila, ne velika tehnološka podjetja,« je dejala von der Leynova. Pričakovati je, da bo takšna politika naletela na kritike ameriških tehnoloških podjetij in tudi ameriških oblasti.
Nočem, da me zdravi robot
Dejala je, da umetna inteligenca prinaša tako sijajne priložnosti kot velike nevarnosti z napredkom novih modelov, ki »bodo kmalu v rokah sovražnikov, ki svet vidijo drugače«. Omenila je, da so agenti umetni inteligence, ki samostojno vdirajo v sisteme in podtikajo zlonamerne kode, samo odtenek tega, kar prihaja. Evropa bo morala razviti svoje modele, da ostane v tekmi in neodvisna, ter omejiti tveganja. Hkrati pa ima velike prednosti v priložnostih, da umetno inteligenco prenese v industrijo in druga področja. Kot primer je navedla mamografijo, kjer lahko modeli umetne inteligence hitreje odkrijejo raka. »Moramo pa to storiti na evropski način. Seveda si želim, da ima moj zdravnik dostop do vseh potrebnih podatkov, ki jih lahko pridobimo z evropsko inteligenco. Nočem pa, da je moj zdravnik robot, ki mi pove diagnozo. Odgovor je jasen: umetna inteligenca naj bo v pomoč zdravnikom, ne sem pa jih nadomesti. In to je samo en primer,« je dejala.
Kanadi ponudba, da je pridružena članica
Von der Leynova je napovedala nova partnerstva, ki so »potrebna v spremenjenem in razdrobljenem svetu«. Pri tem je izpostavila Kanado in zato je njen gosti kanadski premier Mark Carney. Dejala je, da imata EU in Kanada enak pogled na svet in demokracijo in da bosta izrazito okrepili sodelovanje daleč nad sam trgovinski sporazum CETA (ki ga deset članic še ni ratificiralo, med njimi Francija, Italija, Poljska in Slovenija). Omenila je strateško partnerstvo me državama in ob enem najglasnejših aplavzov evropskih poslancev dejala: »Želimo, da Kanada postane prva pridružena članica Evropske unije.« Gre za status, kakršen po sedanjih evropskih pogodbah ne obstaja in je drugačen od statusa kandidatk za članstvo.
Za evropski svet za nacionalno varnost
Von der Leynova je izpostavila varnostna tveganja zaradi ruske agresije in navedla nedavni napad na vlak tik ob meji s Poljsko. Napovedala je novo varnostno strategijo za EU, ker sedanja doktrina ni šla posod v korak s časom in spremembami. Napovedala je ustanovitev evropskega sveta za nacionalno varnost. Po njenem EU potrebuje tudi sistem, podoben 4. členu severnoatlantske pogodbe o Natu, ko lahko ogrožena članica skliče posvet, ki se ga morajo druge države udeležiti ter določiti ukrepe in odgovor.
Kritika Izraela
V zunanji politiki je kritizirala načrte Izraela, da gradi nova naselja na politično in strateško občutljivem območju E1 na palestinskem Zahodnem bregu ter obžalovala, da Evropska unija tu in še kje ne zmore biti enotna ter govoriti z enotnim glasom, saj to po njenem slabi njen položaj v svetu. Slovenija je prejšnji mesec blokirala sprejem skupne izjave EU, ki bi obsodila te izraelske gradbene načrte.
Odstop od standardnih postopkov za migrante
Von der Leynova je napovedala, da bodo ob izrednih razmerah, kakršne so bile nedavno v španski Ceuti na severu Afrike z vdorom na deset tisoče migrantov, za omejen čas in ob strogo določenih pogojih dovolili odstop od standardnih postopkov za migrante. »Vedno bomo ravnali v skladu z našimi vrednotami in temeljnimi pravicami. A nikoli ne bomo popuščali pri varovanju naših meja, saj sami odločamo, kdo pride v Evropsko unijo in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci ljudi«.
Ostro nad Beograd
Von der Leynova je napovedala tudi predstavitev novih načrtov vstopanja v Evropsko unijo za kandidatke, ki so dosegle največ napredka (to sta trenutno Črna gora in Albanija). Dejala je, da bo načrt temeljil na doseganju jasno zastavljenih kriterijev, pri tem pa se je močno obregnila ob Srbijo. Dejala je, da se o spoštovanju človekovih pravic v EU ni mogoče pogajati in da je bila »zgrožena« ob posnetkih nedavnega pogreba Ratka Mladića v Beogradu z vojaškimi častmi. Ob tem je požela enega najglasnejših aplavzov. Dejala je, da je zagrešil najhujše zločine proti človeštvu in da »za poveličevanje vojnih zločincev v Evropski uniji preprosto ni prostora«.
Prihaja evropska gasilska flota
Omenila je velike naravne nesreče na čelu s požari in sušo v EU, kar ima velik vpliv na kmetijstvo, površine in povzroča presežne smrti v državah članicah. »Znanstveniki so enotni: Evropa se segreva dvakrat hitreje kot ostali svet,« je dejala. Evropa bo zato vztrajala pri svojih podnebnih ciljih. Napovedala je, da bo EU prihodnji teden določila sto najbolj podnebno ogroženih področij v EU, in ukrepe zanje vse do lokalne ravni. Napoveduje tudi ustanovitev zavezništvo za zavarovanje pred podnebnimi poledicami in novo pobudo za vodo, saj »se zdaj izgubi skoraj en liter vode na vsake štiri porabljene, večinoma zaradi puščanja« v vodovodih. Napovedala je tudi ustanovitev evropske gasilske flote.
