Ameriški predsednik Donald Trump nima prsta na sprožilcu za nove napade na Iran. Z njimi je že večkrat zagrozil, je pa zdaj tudi pojasnil, da se mu z odločitvijo ne mudi. Počakati namerava do novega leta in videti, kako se bodo spreminjale razmere. Na kaj je meril, ni pojasnil. V ozadju še vedno potekajo pogajanja med posredniki. Iran po porazu Trumpovih republikancev na volitvah še bolj samozavestno zahteva odmrznitev zadržanih iranskih sredstev v ZDA in plačilo odškodnine za povzročeno škodo med vojno ter vztraja pri tem, da obogatenega urana ne bo poslal v tujino.
Več manjših napadov ameriških sil na iranski otok Kešm v zadnjih dneh ter iranski odgovor na ameriško oporišče v Bahrajnu in Kuvajtu so sicer nakazovali, da se razmere spet zaostrujejo. Ker je na območje Perzijskega zaliva priplula še tretja ameriška letalonosilka, USS Theodore Roosevelt, so obstajali znaki, da se res pripravlja nov napad. Za takšno operacijo, ki bi trajala štiri do sedem dni, je že pred volitvami v ZDA močno navijal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Teh namer očitno ni opustil niti po izraelskih volitvah in aferi, ki je pokazala, da je hotel z neutemeljenimi obtožbami o volilnih prevarah v arabski skupnosti zasejati dvom o legitimnosti domačih volitev.
Napadi, blokada in obtožbe o različnih orožjih
Toda medtem je regijo zapustila USS George Washington in se odpravila na območje sedme flote v Tihi ocean, kar pomeni, da sta na širšem bližnjevzhodnem območju pete flote spet samo dve ameriški letalonosilki. Seveda sta tudi ti dovolj za obnovo napadov na Iran. Vendar v Beli hiši trenutno očitno ocenjujejo, da zdaj niso potrebni, tudi zato, ker bodo poskušali na Iran pritisniti še s kopenskimi blokadami, ne le s pomorsko. Se pa za začetek zaostruje tudi slednja. Ameriško centralno poveljstvo (Centcoma) je ta teden tako nakazalo, da bi lahko sprožili napade na ladje, ki se izogibajo ameriški blokadi. Mednje bi lahko prišteli tiste, ki z drugih plovil prejemajo tovor, natovorjen v iranskih pristaniščih ali ob iranski obali.
Tudi na iranski strani z različnih ravni konservativnih krogov prihajajo svarila, da bi vnovičen ameriško-izraelski napad sprožil iranske napade tudi zunaj Bližnjega vzhoda. Omenjajo se evropski cilji, natančneje vojaška oporišča, ki bi jih ameriška vojska uporabila za napade. Več politikov pa že sedaj zahteva preventivne napade na ameriški letalonosilki v regiji, s čimer naj bi ZDA poslali jasen signal, naj ne razmišljajo o obnovitvi vojaških operacij.
Toda takšni napadi na letalonosilki bi zagotovo prinesli ameriški vojaški odgovor, podobno kot morebitni iranski napad v ZDA z »umazano bombo«, o čemer se v delih ameriških obveščevalnih krogov špekulira že nekaj tednov. O teh navedbah niso prepričani niti v Trumpovi vladi, se je pa vmes pojavila še nova obtožba, da Iran razvija kemično in biološko orožje. Tudi z njo je postregel Trump, a je kmalu zatem zunanji minister Marco Rubio dejal, da grožnja ni neposredna. »Če se to res zgodi, jih bomo popolnoma uničili,« je vseeno zagrozil Trump. V Teheranu vse te obtožbe zavračajo in trdijo, da so namenjene ustvarjanju strahu in utemeljevanju novih vojaških ukrepov. »Vprašanje je, ali se je svet kaj naučil iz katastrofalnih izkušenj iz leta 2003 ali pa bomo dopustili, da javnost ponovno zavedejo v velikem obsegu,« se je retorično spraševal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei. Mislil je na ameriški napad na Irak, takrat s trditvijo, da ima orožje za množično uničevanje, kar se je kasneje izkazalo kot neresnično.
Razplamtela fronta na Arabskem polotoku
Prve linije ameriško-iranske fronte v dobršni meri mirujejo, v minulih tednih pa se je močno razplamtela nadomestna fronta. V Jemnu so iranski zavezniki hutijevci (uradno znani kot skupina Ansar Alah) spet zasedli široka območja obale Rdečega morja in tako dejansko nadzorujejo ožino Bab el Mandeb (Vrata solz). Jemenska vojska tamkajšnje mednarodno priznane vlade, ki jo podpira Savdska Arabija, se je morala umakniti. Hutijevci z vse bolj drznimi raketnimi napadi potiskajo Savdsko Arabijo, skrbnico najsvetejših krajev islama, v defenzivo. V njej je tudi jemenska mednarodno priznana vlada, ki se sedaj v Adenu sooča z bližajočimi se hutijevci.
Zaradi njihovih napredovanj se je v Riadu zgodila rošada v vrhu vojske. Savdska oblast je zamenjala generalpodpolkovnika Fahda bin Hamada Al Salmana, poveljnika združenih sil koalicije, ki se v Jemnu bori proti hutijevcem. Na njegov položaj so imenovali dosedanjega načelnika generalštaba, generala Fajada bin Hameda Al Ruvailija. Savdska Arabija se pripravlja na dlje trajajoči konflikt s hutijevci, ki bo po ocenah uradnega Riada lahko trajal tudi pol leta.
Rakete hutijevcev so ta teden zadele najvišjo stolpnico v riadski finančni četrti, kar je povzročilo napoved povračilnih napadov savdske vojske. V Riadu so civilno prebivalstvo v Hodajdi, pomembnem pristaniškem mestu pod nadzorom hutijevcev ob Rdečem morju, pozvali, naj zapusti svoje domove. Hutijevci so Savdijcem vrnili z opozorili, da bodo napadli vsa njihova pristaniška mesta ob Rdečem morju, tudi Džedo, če bi izstrelki začeli padati po Hodajdi. Prav tako so finančno četrt v Riadu razglasili za vojaško tarčo.