Vulkan Anak Krakatau, ki leži v Sundskem prelivu med Javo in Sumatro, je povečano dejavnost začel kazati v petek. V nedeljo zgodaj zjutraj je sledil močnejši, približno 30 sekund dolg izbruh, med katerim je iz žrela bruhala žareča lava, visoko v ozračje pa se je dvignil gost oblak pepela.

Stranded passengers wait at check-in area as Soekarno Hatta International Airport closed its operations due to the eruption of the Mount Anak Krakatau volcano, in Tangerang, near Jakarta, Indonesia, September 6, 2026. REUTERS/Ajeng Dinar Ulfiana

Po prvih podatkih je bilo prizadetih 209 letalskih povezav in 22.798 potnikov. Ker so motnje trajale dlje, je število odpovedanih ali preloženih letov čez dan naraslo na več kot 300.  Foto: Reuters

Veter ga je odnesel tudi proti Džakarti. Ko so vulkanski pepel zaznali v bližini mednarodnega letališča Soekarno-Hatta, so oblasti ustavile ves letalski promet. Zaprtje, ki naj bi sprva trajalo do 9.30 po krajevnem času, so zaradi nadaljnje prisotnosti pepela večkrat podaljšali.

Po prvih podatkih je bilo prizadetih 209 letalskih povezav in 22.798 potnikov. Ker so motnje trajale dlje, je število odpovedanih ali preloženih letov čez dan naraslo na več kot 300. Med njimi je bilo najmanj 58 mednarodnih. Največ težav je bilo na povezavah s Singapurjem. Družba Singapore Airlines je odpovedala vse nedeljske polete v Džakarto in iz nje, motnje pa so prizadele tudi povezave s Hongkongom, Sydneyjem, Seulom, Doho, Amsterdamom in Kuala Lumpurjem. Na Baliju so odpovedali najmanj 16 notranjih letov.

Zračni prostor so poleg glavnega džakartskega letališča zaprli še okoli petih drugih indonezijskih letališč. Motnje so se zaradi zamud pri prihodih in odhodih širile tudi na letališča, ki niso bila neposredno zaprta.

A car covered with volcanic ash is parked, following the Mount Anak Krakatau volcano eruption, in Bandar Lampung, Lampung province, Indonesia, September 6, 2026. REUTERS/Stringer

Pepel, ki pada z neba, onemogoča vsakdanje življenje. Foto: Reuters

Pepel se je dvignil 15 kilometrov visoko

Po podatkih indonezijske meteorološke agencije BMKG se je oblak pepela na strani Jave dvignil približno 6000 metrov visoko, na strani Sumatre pa celo do 15.000 metrov. Razširil se je nad Džakarto ter več provinc na Javi in Sumatri, del oblaka pa je segel tudi nad Indijski ocean.

A combination image shows satellite view of a volcanic eruption at Mount Anak Krakatau, Indonesia, September 5, 2026, in this screengrab obtained from a timelass satellite video. CSU/CIRA & JMA/JAXA/Handout via REUTERS  THIS IMAGE HAS BEEN SUPPLIED BY A THIRD PARTY. MANDATORY CREDIT. WATERMARK AND OVERLAY FROM SOURCE.

Satelitski posnetek razvoja vulkana od petka do danes. Foto: Reuters

Vulkanski pepel je za letala nevaren, ker lahko poškoduje motorje, zamaši dovode zraka in goriva ter zmanjša vidljivost skozi pilotska stekla. Prav zato letališča ob njegovi prisotnosti zaprejo tudi takrat, ko vulkan leži razmeroma daleč.

Izbruh je posegel tudi v vsakdanje življenje prebivalcev. Nekatere šole so odpovedale dejavnosti, ljudje so poročali o draženju oči, ribiči pa zaradi pepela niso izpluli. Oblasti so prebivalcem priporočile uporabo zaščitnih mask in očal ter omejitev gibanja na prostem.

Mount Anak Krakatau volcano spews hot lava as seen from Pasauran village in Serang, Banten province, Indonesia, September 5, 2026. REUTERS/Rikardo   TPX IMAGES OF THE DAY

Foto: Reuters

Indonezijska agencija za obvladovanje nesreč je napovedala umetno spodbujanje padavin. Z dežjem želijo iz ozračja sprati čim več vulkanskega pepela in tako izboljšati razmere. Trajektni promet skozi Sundski preliv medtem poteka, vendar se plovila vulkanu ne smejo približati na manj kot tri kilometre.

Nevarnosti cunamija za zdaj ni

O smrtnih žrtvah ali poškodovanih za zdaj ne poročajo, oblasti pa niso odredile evakuacije. Najbližja naselja so od vulkanskega otoka oddaljena več kot 16 kilometrov. Po ocenah pristojnih služb tudi ni neposredne nevarnosti cunamija.

Vulkan je od začetka julija na tretji oziroma drugi najvišji stopnji opozorila. Nedeljski izbruh je bil najmočnejši v sedanjem obdobju povečane dejavnosti, strokovnjaki pa za zdaj ne morejo napovedati, ali mu bo sledil še močnejši.

Firefighters spray water to clear volcanic ash following the Mount Anak Krakatau volcano eruption, in Bandar Lampung, Lampung province, Indonesia, September 6, 2026. REUTERS/Stringer   TPX IMAGES OF THE DAY

Gasilske ekipe spirajo pepel s cestišč. Foto: Stringer

Anak Krakatau oziroma Otrok Krakataua je nastal v ostankih ognjenika Krakatau. Njegov izbruh leta 1883 je sprožil uničujoče cunamije, ki so zahtevali več kot 36.000 življenj.

Tudi izbruh vulkana Anak Krakatau leta 2018 je povzročil zrušitev dela pobočja in cunami ob obalah Jave in Sumatre. Umrlo je najmanj 430 ljudi, vulkanski otok pa se je zmanjšal na približno četrtino svoje prejšnje velikosti.

Kako se je iz Krakataua rodil nov vulkan

1883 – izbruh, ki je uničil otok


Krakatau je silovito izbruhnil in pri tem je razneslo večji del vulkanskega otoka. Izbruh je sprožil ogromne cunamije, ki so opustošili obale Jave in Sumatre ter zahtevali več kot 36.000 življenj. Zvok eksplozije so slišali več tisoč kilometrov daleč.

 

1927–1928 – iz morja zraste nov vulkan


Na kraju, kjer je nekoč stal Krakatau, so se čez več desetletij začeli novi podvodni izbruhi. Lava, pepel in kamenje so se nalagali, dokler se iz morja ni dvignil nov otok. Poimenovali so ga Anak Krakatau, kar pomeni Otrok Krakataua.

 

2018 – porušeno pobočje sproži cunami


Med izbruhom se je velik del vulkana zrušil v morje. Premik vode je sprožil cunami, čeprav pred njim ni bilo močnejšega potresa, ki bi prebivalce opozoril na nevarnost. Umrlo je najmanj 430 ljudi, otok pa se je zmanjšal na približno četrtino prejšnje velikosti.

 

Danes – vulkan še vedno raste


Anak Krakatau je zelo dejaven. Ob izbruhih se zaradi nove lave in pepela povečuje, hkrati pa se lahko deli njegovih strmih pobočij znova porušijo. To ni stari Krakatau, ki bi se ponovno prebudil, temveč nov vulkan, ki je zrasel z istega vulkanskega območja.

Priporočamo