Kljub vsem sporom in razlikam v stališčih bi morali biti Kitajska in Amerika partnerici in ne tekmici. Tako je dejal kitajski predsednik Xi Jinping ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je v četrtek začel dvodnevni obisk v Pekingu. Xi je Trumpu, ki je že bil pri njem na obisku leta 2017, pripravil zelo lep sprejem z rdečo preprogo, topovskimi salvami in otroki, ki so nosili rože.
V četrtek zvečer pa je Xi povabil Trumpa na večerjo, v petek na čaj in potem na kosilo. Srečanje vzbuja veliko pozornosti že zato, ker gre za največji gospodarstvi sveta: ameriški BDP zajema 21 odstotkov svetovnega BDP, kitajski pa 17 odstotkov.
Svet na razpotju
»Sodelovanje koristi obema stranema, konfrontacija pa jima škodi (…) Moramo si pomagati, da bi skupaj napredovali. Začrtati moramo novo usmeritev, ki bo vodila k sporazumevanju dveh velikih sil in k novi eri,« je še Xi dejal Trumpu in dodal, da je svet »na razpotju«. Vsekakor je kitajsko gospodarstvo, ki ni več tako uspešno kot nekoč, odvisno od zunanje trgovine, torej potrebuje dobre odnose tudi z ZDA. Partijska in Xijeva oblast pa črpata legitimnost predvsem v gospodarski uspešnosti.
Tudi Trump je bil spravljiv, ko je dejal Xiju: »V čast mi je, da sem tu z vami. V čast mi je, da sem vaš prijatelj. In odnosi med Kitajsko in ZDA bodo odslej boljši kot kadar koli prej.« Dodal je še: »Skupaj bomo imeli čudovito prihodnost.«
Vsekakor te lepe besede obeh in velika Xijeva gostoljubnost, ki vsekakor prija Trumpu, ne more izbrisati več hujših problemov v odnosih med Kitajsko in ZDA. Sicer je Trump samo nekaj tednov po obisku pri Xiju leta 2017 dvignil carine na uvoz s Kitajskega, kar je zopet storil lani, kmalu po vrnitvi v Belo hišo, oktobra pa sta s Xijem sklenila premirje.
Poleg Irana je glavna tema sedanjih pogovorov med njima, ki po vseh omenjenih slovesnostih potekajo za zaprtimi vrati, trgovina med državama. Kitajska samo še povečuje svoj velikanski presežek v trgovini z ZDA. V sredo so v Južni Koreji potekala trgovinska pogajanja med ameriško in kitajsko delegacijo, ki naj bi tako pripravila teren za pogovore obeh predsednikov. Američani bi radi prodali Kitajski več Boeingovih letal, prav tako več govedine in soje ameriških kmetov. S Trumpom pa so na Kitajsko prišli poleg glavnega direktorja Boeinga še Elon Musk ter vodilni iz Appla in Nvidie, ki prodaja elektronske čipe.
Na poti na Kitajsko je Trump na svojem družabnem omrežju dejal, da bo pritisnil na Xija, naj odpre kitajski trg ameriškim podjetjem. Številne birokratske ovire za dostop na kitajski trg so eden glavnih problemov v odnosih med državama, prav tako kitajsko kršenje intelektualne lastnine, preprečevanje Pekinga, da bi ZDA imele dostop do kitajskih redkih zemljin in polprevodnikov, pa seveda Tajvan, od konca februarja prav tako vojna v Iranu.
Trump pritiska na Xija tudi, da bi Kitajska, ki je strateški in glavni ekonomski partner Irana, uporabila svoj vpliv za izhod iz krize v Perzijskem zalivu. Med letom na Kitajsko je Trumpov zunanji minister Marco Rubio dejal: »Upamo, da jih bomo prepričali, da bodo igrali bolj aktivno vlogo nasproti Iranu, ki mora prenehati početi to, kar dela zdaj.« Trump pa je dejal, da bo imel »dolg pogovor« s Xijem o Iranu.
Vsekakor je tudi v interesu Kitajske, da se odpravi tako iranska kot ameriška blokada Hormuške ožine, saj je skoznjo do februarja dobila 43 odstotkov vsega svojega uvoza nafte in 24 odstotkov uvoza zemeljskega plina, lani pa je kitajski izvoz v zalivske države dosegel vrednost 109 milijard evrov. Poleg tega so zaradi zaprtja ožine močno prizadeti Vietnam, Tajska in Filipini, ki so prav tako izjemno pomembni trgi za Kitajsko, vanje pa so kitajska podjetja tudi preselila del svoje proizvodnje, zlasti na področju tekstilne industrije. Kitajska ima sicer rezerve nafte za pet mesecev, a njeno gospodarstvo je odvisno od izvoza, zato ji posredno že zdaj škodi iranska kriza.