Finsko obrambno ministrstvo je konec avgusta uradno potrdilo dogovor. Švedska bo na Finsko napotila večnamenska bojna letala JAS-39 gripen. Po navedbah ministrstva je namen operacije dopolniti finske nadzorne zmogljivosti. Hkrati naj bi okrepili varnost na celotnem vzhodnem krilu zavezništva Nato, poroča nemški Focus.
Finska vojska je trenutno pod znatnim pritiskom. To ugotavlja analiza finskega časnika Helsingin Sanomat. Osebje in opremo močno obremenjujejo novi obrambni projekti, kot je uvajanje lovcev F-35. Poleg tega država vzdržuje visoko stopnjo bojne pripravljenosti zaradi spremenjenih varnostnih razmer na meji z Rusijo.
Brezpilotni letalniki kot povod
Konkretni razlog za tesnejše sodelovanje med državama je naraščajoča grožnja zaradi dronov. Finsko obrambno ministrstvo pojasnjuje, da so brezpilotni letalniki v zadnjem času večkrat vstopili v finski zračni prostor. Te incidente neposredno povezujejo z rusko invazijo na Ukrajino in povečano aktivnostjo v regiji. Finska zato nujno potrebuje izboljšane sposobnosti za odkrivanje in prestrezanje takšnih plovil.
Švedska odločitev o pomoči je bila sprejeta po prošnji iz Helsinkov, poroča švedska nacionalna televizija SVT. Skupni nadzor naj bi se začel čim prej. Dogovor o sodelovanju naj bi za zdaj veljal do konca leta 2026.
Strateška globina po vstopu v Nato
Dogovor je logična posledica zgodovinskega zasuka v varnostni politiki obeh držav. Finska in Švedska sta po ruski agresiji na Ukrajino opustili dolgoletno tradicijo vojaške nevtralnosti. Še pred vstopom v Nato sta podpisali memorandum o soglasju, ki je omogočil skupno načrtovanje vojaških operacij. Skupaj sta nato zaprosili za članstvo v Natu in s tem korenito spremenili varnostno podobo severne Evrope.
Njuno sodelovanje ustvarja tisto, kar analitiki imenujejo »strateška globina«. Finska zavezništvu prinaša eno največjih topništev v Evropi in dolgo kopensko mejo z Rusijo. Švedska s svojo strateško lego nadzoruje Baltsko morje, ki vse bolj postaja »Natovo jezero«. To pomeni, da lahko članice Nata skoraj neovirano delujejo v Baltiku, kar močno otežuje morebitne ruske vojaške operacije. Obe državi sta v zadnjih letih tudi znatno povečali obrambne proračune za posodobitev vojske.
Praktični primeri te zavezanosti so že vidni. Maja 2024 so finske sile prvič vadile obrambo švedskega ozemlja na strateško pomembnem otoku Gotland. Finska je na vajo poslala okoli dvesto specialcev in enote zračne obrambe. S tem sta državi poslali jasno sporočilo o pripravljenosti na skupno obrambo, pri kateri meje med njima postajajo operativno zabrisane.
Ministra poudarjata skupno odgovornost
Sprva je bilo uradno sporočilo finskega obrambnega ministrstva nenavadno skopo. V njem so govorili le o okrepljenem sodelovanju pri varovanju ozemeljske celovitosti, kar je za tako pomemben dogovor precej splošna formulacija. Podrobnosti o švedskih enotah so sprva zamolčali, kar je sprožilo dodatna vprašanja.
Pozneje je finski obrambni minister Antti Häkkänen pojasnil, da gre za nadgradnjo obstoječega sodelovanja. Povedal je, da sta državi že doslej sodelovali na področju zračnih in pomorskih sil. To partnerstvo se zdaj širi še na neposredni nadzor in varovanje državnega ozemlja.
Njegov švedski kolega Pål Jonson je poudaril skupno odgovornost obeh zaveznic za varnost v regiji. Ob tem pa je omenil tudi možnost, da bi Švedska jeseni na Finsko poslala še dodatne enote, specializirane za boj proti dronom.