Aleksander Vučić v nedeljo odstopa kot predsednik države, ker je kandidat za premierja na parlamentarnih volitvah 25. oktobra. Tako prvič po letu 2012 Vučić, ki že 14 let vodi Srbijo, ne bo na visokem položaju v državi. Kot kažejo ankete, bo na volitvah boj za zmago in oblast zelo tesen med njegovo Srbsko napredno stranko (SNS) in študentskim gibanjem, ki še ni sporočilo, kdo bo na njihovi listi kandidat za premierja. Sicer so na njej kandidati za poslance znane osebnosti iz javnega življenja.
Kot ugotavlja Radio Slobodna Evropa v svojih analizah javno dostopnih evidenc volilcev, jih kar pol milijona med njimi nima naslova. Tudi po več sto jih živi na enem naslovu v zgradbi, v kateri ne more živeti toliko ljudi. SNS zavrača obtožbe, da manipulira s seznamom volilcev, ker bi hotela na tak način vplivati na rezultate volitev in zmagati. Trdi, da je seznam volilcev transparenten in da upošteva zadnje spremembe.
V soboto se je Vučić celo uro po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Srbski voditelj je prepričan, da se bo sporazum o plinu podaljšal, cena naj bi ostala enaka. »Pogovarjala sva se predvsem o sodelovanju na energetskem področju, to je o sporazumu o plinu, ki se izteče 30. septembra. Prepričan sem, da bo po današnjem pogovoru podaljšan in da si bomo zagotovili stabilno oskrbo s plinom,« je dejal Vučić.
Po njegovih besedah naj bi Srbija še naprej plačevala 318 evrov za 1000 kubičnih metrov, medtem ko je na trgu cena 868 evrov. Sicer je o vsem tem Vučić govoril že prej v New Yorku z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Srbski režimski mediji sicer tudi poročajo o tem, da se je v New Yorku ob robu generalne skupščine ZN na kratko videl z Donaldom Trumpom, a menda to ni res.
Ena od tem pogovora s Putinom je bila situacija v Naftni industriji Srbiji (NIS), ki je v lasti ruskega Gazproma, ZDA že dolgo pritiskajo na Srbijo, naj zamenja lastnika. Najresnejši kupec je madžarski Mol. Za Srbijo je pomembno, da rafinerije v Pančevem, ki so v lasti NIS in ki oskrbujejo Srbijo z bencinom in drugimi naftnimi derivati, lahko obratujejo, kar omogočajo začasne ameriške licence. ZDA so okoli novega leta za več tednov ustavile dobavo nafte za rafinerijo Pančevo prek hrvaškega naftovoda JANAF, kar je močno prizadelo Srbijo. Tudi v tem kontekstu je treba razumeti, da so za Vučića pomembni dobri odnosi ne le s Putinom, ampak tudi z Donaldom Trumpom.
V sredo je tako na zasedanju generalne skupščine ZN med drugim dejal, da Trumpove ZDA predstavljajo priložnost za vzpostavitev pravičnejšega svetovnega reda. V New Yorku je še poudaril, da je polnopravno članstvo v EU strateška prednostna naloga Srbije, a da »to ne pomeni odpovedi tradicionalnim prijateljstvom, zaradi katerih je Beograd ena redkih evropskih prestolnic, iz katerih je mogoče neposredno leteti v ZDA, Kitajsko in Rusijo«. Predlagal je postopno vključevanje držav zahodnega Balkana v enotni trg EU in dostop do schengenskega območja še pred polnopravnim članstvom.
Vučić, ki torej v nedeljo odstopa kot predsednik države, je v soboto v ločeni izjavi še dejal: »Upam, da bodo prihodnji predsedniki Srbije odgovorno vodili zunanjo politiko naše države in ohranjali ravnotežje nasproti vsem akterjem na mednarodni sceni.« Sicer v Srbiji, podobno kot v Sloveniji, predsednik države nima veliko pristojnosti, Vučić pa je od leta 2017 s tega položaja lahko vodil Srbijo le zato, ker je imela njegova SNS večino v skupščini. V letih 2014–2017 je bil premier, še prej pa dve leti podpredsednik vlade, ki je v resnici vodil državo.
Dodajmo, da je v sredo na generalni skupščini ZN zavrnil hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je kot pogoj za vstopanje v EU zahteval »iskren odnos do preteklosti« z zavračanjem poveličevanja zločinov. Pri tem je mislil na nedavni pogreb obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića v Beogradu z državnimi častmi. Vučić je Hrvaško obtožil poveličevanja nacistične preteklosti. Dejal je, da srbski narod ne more sprejeti obujanja »najstrašnejših duhov preteklosti«, odgovornih za smrt več sto tisoč Srbov, Judov in Romov v koncentracijskih taboriščih, med njimi v Jasenovcu, zato so moralne pridige iz takšnega okolja za Srbijo nesprejemljive.
Glede Kosova pa je dejal, da je del Srbije. Srbijo je ob tem primerjal z Ukrajino in nekatere države obtožil dvojnih meril glede spoštovanja mednarodnega prava.