Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden v neformalnem komentarju predstavil svoje stališče do vojne v Ukrajini in zatrdil, da obeh strani ne vidi kot enako odgovornih za konflikt. »Rusija je bila, iskreno povedano, do Ukrajine povsem korektna,« je izjavil. »Niso počeli nič posebnega.«
Njegove besede so med prebivalci Kijeva, ki že tedne prenašajo okrepljeno rusko bombardiranje, in ukrajinskimi zavezniki po Evropi okrepile vtis, da se ZDA v vojni vse bolj postavljajo na stran ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Ameriški pogajalci že skoraj dve leti poskušajo Ukrajino prisiliti h kapitulaciji,« je pred evropskim parlamentom dejala visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas. Dodala je, da Ukrajina doslej ni »popustila Putinovim zahtevam« predvsem zaradi močne podpore Evrope.
»Pri Trumpu je vse stvar poslovnega dogovora«
Nekateri evropski uradniki in diplomati ob analizi Trumpovega najnovejšega obrata v odnosu do Ukrajine ocenjujejo, da so osebna stališča ameriškega predsednika prav tako pomembna kot politični cilji njegove države. »Mislim, da gre za osebno zadevo,« je dejal David Lidington, nekdanji član britanske vlade in sodelavec londonskega inštituta RUSI. »Trump je egocentričen. Njegova naklonjenost diktatorjem in avtokratskim voditeljem ter želja, da bi ameriškim podjetjem odprl poslovne priložnosti, so pomemben del njegove motivacije.«
V neuradnih pogovorih se s takšno oceno strinjajo tudi uradniki EU. »Trump ne mara Zelenskega. Preprosto mu ni všeč,« je dejal vladni predstavnik, ki je od blizu spremljal oba predsednika. »Zato je ZDA težje prepričati, naj pomagajo doseči mir. Pri Trumpu je vse stvar racionalnega poslovnega dogovora, dokler to ne preneha biti.«
Diplomat iz ene od držav EU, ki je tako kot drugi sogovorniki želel ostati anonimen zaradi občutljivosti teme, meni, da bi lahko nepredvidljivi Trump znova spremenil svoje stališče in preklical nedavne ukrepe proti Ukrajini. Ameriški predsednik je pogosto spreminjal stališča o številnih vprašanjih, je poudaril diplomat, razen pri eni stvari. »Zdi se, da vedno podpira Ruse.«
»Kritiziral je Ukrajino, EU in Nato, o Putinu pa skoraj nikoli ni povedal nič kritičnega. To je osupljivo. Sodelovati moramo z administracijo, ki se zdi bolj prorusko usmerjena kot kar koli drugega,« je dejal diplomat.
Ukrajini zmanjkuje sredstev in podpore
Za Ukrajino in njene evropske zaveznice je precej črnogleda možnost, da na Trumpov odnos do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ni mogoče vplivati. Po štirih letih in pol vojne Kijevu zmanjkuje denarja in sistemov zračne obrambe. V prihodnjih mesecih bi lahko izgubil tudi del politične podpore v Evropi, kjer se krepi priljubljenost desnih populistov.
Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff se je v torek v Oslu sestal z Zelenskim ter voditeljema Norveške in Finske. Danes, v sredo, odhaja v Sankt Peterburg, kjer se bo z ruskim vodstvom pogovarjal o predlogih za mir. Bela hiša si namreč odločno prizadeva za prekinitev ognja. Ena od možnosti, ki naj bi jo predstavili Putinu, je tristransko srečanje Trumpa, Zelenskega in ruskega predsednika.
Doslej poskusi, da bi Putina prepričali o takšnem srečanju, niso bili uspešni. Diplomati EU obenem ne verjamejo, da si ruski predsednik iskreno želi premirja. Prav zato je Trumpova nenaklonjenost Zelenskemu tako velik problem. »V Evropi obstaja jasno soglasje, da si Putin ne želi miru,« je dejal drugi diplomat EU. »V mir ga bo treba prisiliti.«
Toda Trump namesto pritiska na Putina stopnjuje pritisk na Zelenskega, čeprav Rusija ta mesec krepi napade na ukrajinska mesta. Po besedah prvega diplomata je ukrajinski predsednik pritisk priznal tudi evropskim kolegom na zasebnih srečanjih v Bruslju prejšnji teden.
Trump je v zadnjih dneh izrekel vrsto izrazito kritičnih pripomb na račun Zelenskega. Zatrdil je, da ukrajinskemu predsedniku »ni mar in da noče končati te vojne«, ter ocenil, da bi ga morali zamenjati na čelu države ali v vlogi pogajalca. »Predsednik Putin bi si želel dogovora,« je dejal Trump. »Predsednik Zelenski bi lahko to vojno že večkrat končal ali sklenil dogovor.«
Ostre besede v Ovalni pisarni
Lidington meni, da bi Trumpova nenaklonjenost Zelenskemu lahko izvirala iz dogodkov med njegovim prvim predsedniškim mandatom leta 2019, ko je od ukrajinskega voditelja zahteval pomoč pri preiskavi proti Joeju Bidnu. Tak vtis so po njegovem mnenju okrepila tudi številna neprijetna srečanja v naslednjih letih, med drugim srečanje v Ovalni pisarni februarja 2025.
»Na zloglasnem srečanju v Beli hiši je bilo jasno, da sta Trump in podpredsednik J. D. Vance načrtovala javno očitanje Zelenskemu. Že takrat me je presenetilo, kako izrazit osebni element je bil navzoč,« je dejal Lidington. »Mislim, da je pomembno še nekaj. Če pogledate ljudi, ki se jim Trump skuša prikupiti, gre običajno za avtokratske voditelje, ki nastopajo kot odločni možje,« je dodal.
Spomnil se je večerje s svetovnimi voditelji v Parizu leta 2018 ob stoletnici konca prve svetovne vojne. Gostitelja sta bila francoski predsednik Emmanuel Macron in takratna nemška kanclerka Angela Merkel, vendar Trumpa pogovor z njima ni zanimal. »Iz njegove govorice telesa je bilo povsem očitno, da mu gresta na živce. Med ljudmi, s katerimi se je res želel pogovarjati, je bil turški voditelj Recep Tayyip Erdoğan, pa tudi drugi, ki ustrezajo podobi vplivnega in močnega voditelja, kakršnega želi predstavljati tudi sam,« je dejal Lidington.
»Nenavadne zgodbe«
Visoki predstavnik ene od evropskih držav, ki pozna potek pogajanj, meni, da so Trumpovi motivi deloma politični, deloma poslovni, deloma pa povezani z osebnimi simpatijami. »Trenutno so v volilnem ciklu in potrebujejo nekoga, ki ga bodo lahko okrivili za rast cen,« je dejal. »Na splošno ima Trump rad določene tipe ljudi in voditeljev. Pravzaprav so mu všeč uspešni in vedri ljudje.«
Zelenski je v zadnjih dneh opozoril, da se v Ukrajini povečuje število civilnih žrtev, ker so ZDA zmanjšale podporo državi. Med drugim naj bi bila omejena tudi podpora prek storitev starlink in starshield, ki Ukrajini pomagata pri obrambi in načrtovanju vojaških operacij. »Za to še vedno nimamo pojasnila, slišimo samo različne nenavadne zgodbe,« je Zelenski v ponedeljek povedal ameriškim kongresnikom.
Ukrajini obenem zmanjkuje prestreznih raket za sistem zračne obrambe patriot, je dodal ukrajinski predsednik. Pentagon se na te očitke uradno ni odzval.
Opazovalna misija Združenih narodov za človekove pravice v Ukrajini je sporočila, da je bilo prejšnji mesec po vsej državi ubitih 328 civilistov, več kot 2000 pa je bilo ranjenih. To je 85 odstotkov več kot septembra 2025. Po navedbah ZN sta bila prva dva tedna oktobra zaradi pogostih raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi letalniki med najbolj smrtonosnimi obdobji za civiliste v zadnjih nekaj letih.
Prvi citirani diplomat EU je dejal, da je veliko evropskih vlad razočaranih, ker jih je Trump doslej povsem izključil iz pogovorov s Putinom. »Verjetno je med Američani in Rusi veliko več dialoga, kot si predstavljamo,« je ocenil.
Srečanje v Oslu vliva nekaj upanja
Torkovo srečanje z Witkoffom na Norveškem je odprlo možnost, da bi neposredna komunikacija s Putinom znova postala realna možnost, vsaj za Zelenskega. »Danes je bil dober dan za mir,« je po srečanju v Oslu dejal finski predsednik Alexander Stubb. »Na vsebinski in tehnični ravni smo v zadnjem tednu dejansko dosegli velik napredek, ne da bi to pritegnilo veliko pozornosti.«
Dodal je, da se mirovni proces znova razvija v pravo smer. »Upajmo, da ne bo korakov nazaj.«
