Njihovi iztrebki spodbujajo rast alg, zaradi katerih sneg absorbira bistveno več sončne energije in se zato hitreje tali. Z naraščanjem temperatur se pingvini pomikajo vse bližje južnemu polu, zato bi lahko ta doslej neprepoznani pojav vplival na vse večje območje.
Snežne alge so drobne enocelične rastline, ki uspevajo tudi v nekaterih najhladnejših predelih sveta. Kadar jim primanjkuje hranil, proizvajajo rdeče pigmente, s katerimi se ščitijo pred sončnimi žarki. Ko pa imajo na voljo dovolj hranil, se začnejo hitro razmnoževati.
Pomemben dejavnik pri proučevanju podnebnih sprememb
Njihove celice se napolnijo z zelenim klorofilom, ki omogoča učinkovitejšo fotosintezo in rast. Sneg, v katerem prevladujejo zelene alge, absorbira bistveno več sončne energije kot sneg z rdečimi algami, zato se hitreje tali. Ta plat pa ima tudi drugo stran. Ker rdeč sneg absorbira več sončne toplote kot čist bel sneg (zmanjša se odbojnost površine), se sneg in led okoli alg topita bistveno hitreje. To pospešuje taljenje ledenikov, kar je pomemben dejavnik pri proučevanju podnebnih sprememb.
Alia Khan z Univerze v Koloradu in njena raziskovalna skupina sta želeli ugotoviti, kako pingvinski iztrebki vplivajo na rast snežnih alg. Na obali zahodnega dela Antarktičnega polotoka sta zato zbirali vzorce rdečih in zelenih snežnih alg, in sicer na območjih s kolonijami pingvinov in brez njih.
Rezultati raziskave, objavljene v znanstveni reviji Journal of Geophysical Research: Biogeosciences, kažejo, da pingvini s svojimi iztrebki, imenovanimi gvano, po snežnih površinah nehote gnojijo alge. To spodbuja njihovo rast in širjenje zelenih alg, zaradi česar se sneg hitreje tali.
Trenutne napovedi taljenja Antarktike tega pojava še ne upoštevajo. Njegov vpliv pa bi lahko bil precejšen, zlasti če se bodo pingvini zaradi naraščajočih temperatur še naprej pomikali proti jugu, navaja Guardian.