Z izrekom prvostopenjske sodbe na posebnem sodišču za zločine na Kosovu se bo danes končal več kot petletni sodni proces proti štirim vodilnim predstavnikom nekdanje OVK. Poleg Thaçija, ki je bil politični voditelj OVK, so to še nekdanja predsednika kosovskega parlamenta Kadri Veseli in Jakup Krasniqi ter nekdanji poslanec Rexhep Selimi. Vsi so v priporu v Haagu od novembra 2020.
45 let zapora
Tožilstvo za vsakega od njih zahteva po 45 let zapora zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno na Kosovu od februarja 1998 do junija 1999, ko se je OVK proti silam Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) borila za neodvisnost Kosova.
Obtožnica jih med drugim bremeni, da so bili kot člani vodstva OVK odgovorni za preganjanje, nezakonito zapiranje in pridržanje, okrutno ravnanje, mučenje in umore med vojno na Kosovu ter po njej. Med žrtvami je bilo po navedbah obtožnice več sto civilistov in ljudi, ki niso sodelovali v sovražnostih, a so jih imeli za nasprotnike OVK. Po navedbah tožilstva je bilo v tem sklopu ubitih več kot sto ljudi, več sto drugih naj bi bilo zlorabljenih, okoli 50 pa zaprtih v objektih, ki jih je nadzorovala OVK.
Thaçijevi odvetniki trdijo, da so obtožbe neutemeljene in pomenijo poskus revidiranja zgodovine. Po njihovih navedbah ni dokazov, ki bi Thaçija neposredno povezovali s katerim od očitanih zločinov ali dokazovali, da je nadzoroval druge poveljnike OVK. Vsi štirje obtoženi so se izrekli za nedolžne, njihovi odvetniki pa zahtevajo oprostilne sodbe.
Zaostritev odnosov
Po ocenah analitikov bi lahko sodba dodatno zaostrila že tako napete medetnične odnose na Kosovu ter vplivala tudi na odnose med Beogradom in Prištino. Proces je bil na Kosovu deležen številnih kritik, saj ga mnogi ocenjujejo kot enostranskega, ker ne vključuje zločinov, ki so jih na ozemlju Kosova zagrešile srbske sile.
Proti sojenju so potekali protesti v Haagu, Prištini in drugih mestih, nazadnje v soboto, ko se je v kosovski prestolnici na shodu v podporo četverici zbralo več deset tisoč ljudi. V središču Prištine se medtem na velikem zaslonu že več tednov odšteva čas do izreka sodbe. Četverica na Kosovu velja za vojne junake, med njimi še posebej Thaçi kot ključna osebnost prizadevanj za neodvisnost te nekdanje jugoslovanske pokrajine.
Premier Albin Kurti je v nedeljo po poročanju časnika Koha izrazil zaskrbljenost pred razglasitvijo sodbe. Zahtevo tožilstva je označil za nepravično in dejal, da je v nasprotju z zgodovinsko resnico kosovskega ljudstva. Prepričan je, da nobeno domače ali mednarodno sodišče ne more omadeževati OVK, za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Kosovu pa je odgovornost pripisal srbskemu režimu pod vodstvom Slobodana Miloševića.
Pričakovanja v Beogradu
Odločitev sodišča z napetostjo pričakujejo tudi v Beogradu, kjer so nedavno z vojaškimi častmi pokopali Ratka Mladića, ki je umrl v Haagu med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je pred razglasitvijo sodbe Thaçiju izjavil, da je dobil informacijo, da ga ne bodo obsodili zaradi zločinov nad Srbi, temveč zaradi nespoštovanja sodišča ali česa podobnega.
V nedeljo je po poročanju srbske javne radiotelevizije RTS dejal še, da je prepričan, da bo Natova misija na Kosovu Kfor zagotovila varnost, pri čemer se je skliceval na zagotovila generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja. Ocenil je, da si niti Evropejci niti ZDA ne želijo nasilja, Srbija pa da mora ne glede na razplet sodbe ohraniti mir in stabilnost.
Thaçi je pred razglasitvijo sodbe v pogovoru za kosovski portal Debat Plus dejal, da pričakuje oprostitev po vseh točkah obtožnice. Proti njemu na sodišču v Haagu sicer poteka še en, ločeni postopek zaradi domnevnega oviranja pravosodja, v katerem mu očitajo, da je iz pripora skušal vplivati na priče in razkrivati zaupne informacije. Tožilstvo zanj v tem postopku zahteva šest let zapora, obramba pa oprostitev.
Vojna na Kosovu je zahtevala okoli 13.000 življenj in se je končala po Natovem bombardiranju takratne ZRJ, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova. Posebno sodišče za zločine na Kosovu so v Haagu ustanovili leta 2015 za obravnavo domnevnih zločinov pripadnikov OVK med vojno in po njej.