Visoke temperature, ki so se v severni Italiji približevale 40 stopinjam Celzija, so povzročale veliko težav tudi rejcem goveda. Krave so zaradi vročine trpele celo tako zelo, da je občutno padla proizvodnja mleka. Strmo pa so se povzpeli tudi stroški, povezani s krmo.
Giovanni Buonaiuto, veterinar pri konzorciju za sir »parmigiano reggiano«, je v pogovoru s Politicom povedal, da se pri kravah molznicah vročinski stres pojavi že pri približno 25 stopinjah Celzija, odvisno od vlažnosti zraka.
Ker imajo krave malo znojnic, njihova prebava pa ob razgradnji hrane ustvarja precejšnjo telesno toploto, vročina močno vpliva na njihovo počutje in obnašanje. Živali manj jedo in manj počivajo, posledično pa se proizvodnja mleka na ravni celotnega sektorja zmanjša v povprečju za okoli 10 odstotkov, pri posameznih kmetih pa so izgube še veliko večje.
Zaščiteno poreklo je lahko tudi problem
Proizvajalci sira z zaščiteno označbo porekla tudi nimajo možnosti za selitev dejavnosti na hladnejša območja, saj stroga pravila Evropske unije določajo, da morajo krave, mleko in celoten proces zorenja ostati vezani na natančno določeno območje severne Italije, od koder mora izvirati tudi vsaj 75 odstotkov krme. Kmetica Federica Dall’Aglio iz okolice Parme ugotavlja, da njena čreda kljub dolgoletnim vlaganjem v hladilne sisteme, ventilatorje in vodne pršilnike trenutno daje po pet do šest kilogramov mleka na kravo na dan manj, kar pomeni približno 20-odstotni izpad.
Da bi živali obvarovali pred ekstremnimi temperaturami, morajo hladilni sistemi delovati skoraj neprekinjeno. Predsednik območne veje kmetijskega združenja Coldiretti v Emiliji - Romanji in dolgoletni kmet Luca Cotti opozarja, da se je poraba električne energije v hlevih med vročinskimi valovi podvojila ali celo potrojila. Ekstremna poletna vročina, ki je nekoč nastopila le kratkotrajno, pa postaja nova normalnost.
»Zmanjkalo ga ne bo«
Težave povzroča tudi suša. Kmetijski strokovnjak Lorenzo Catellani iz združenja CIA Agricoltori Emilia-Romagna pravi, da je črpanje podtalnice zaradi suše do petkrat dražje od običajnega namakanja iz rečnih kanalov. Kmetijska združenja zato pozivajo politične odločevalce, naj gradnjo vodnih zadrževalnikov in infrastrukture za shranjevanje vode obravnavajo kot sistemsko investicijo in ne kot kratkoročno pomoč ob naravnih nesrečah.
Predsednik konzorcija Parmigiano Reggiano Nicola Bertinelli pravi, da je približno polovica kmetij, ki zagotavljajo 70 odstotkov vsega mleka za parmezan, že investirala v napredne avtomatizirane hladilne sisteme in sončne elektrarne. Preostalih 30 odstotkov mleka pa pridobijo na hladnejših hribovitih območjih. Proizvajalci sicer vseeno zagotavljajo, da pomanjkanja znamenitega sira ni pričakovati. Ni pa rečeno, da se ne bodo spremenile cene.