Aragči je dejal, da se zdaj vračajo domov na posvete. »Če se bo pogajalski proces nadaljeval, lahko po moji oceni dosežemo dober okvir za dogovor,« je dodal, kot velik izziv pa označil pomanjkanje zaupanja med stranema.
Delegaciji obeh držav se med seboj sicer ne pogovarjata. Pogajanja namreč potekajo tako, da ena in druga stran svoje poglede predstavljata omanskim posrednikom, ki jih potem prenesejo drugi strani. Ta posreden način so uporabili tudi ob lanskih petih krogih pogovorov v Omanu in Italiji, ki so se končali z junijskim ameriško-izraelskim napadom na iranske jedrske objekte.
ZDA so zahtevale pogajanja o iranskem jedrskem programu, o programu balističnih raket, o podpori Teherana milicam v regiji in o ravnanju s protestniki. Iran je vztrajal, da se bo pogajal samo o jedrskem vprašanju, pri čemer opazovalci ocenjujejo, da je njegov primaren cilj preprečiti ameriški napad, potem ko so ZDA v regiji nakopičile svoje sile. Iranski diplomati so po navedbah Guardiana v četrtek zadovoljno ugotavljali, da bodo govorili samo o jedrskih vprašanjih, vsaj uvodoma, kar se je potem po navedbah iranskih diplomatov tudi zgodilo. Ameriški predsednik Donald Trump pa je rekel, da »se bodo zgodile slabe stvari«, če ne dosežejo dogovora.
Balistične rakete kot rdeča črta
V zraku visi vprašanje, kaj se je po lanskih napadih zgodilo z okoli 400 kilogrami iranskega obogatenega urana. Teheran na to vprašanje po napadih seveda ni odgovoril in pušča dvom glede svojih zmogljivosti, da jedrski program spet zažene, čeprav vztraja, da ne razvija jedrskega orožja. ZDA zahtevajo, da Iran jedrski program povsem opusti.
ZDA zahtevajo tudi omejitev iranskega programa balističnih raket, s katerimi dosežejo Izrael, o čemer se v Teheranu nikakor nočejo pogajati in trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti in da je to zanje rdeča črta. ZDA zahtevajo tudi konec podpore proiranskim milicam v regiji, ki so podaljšana roka politike režima v tujini, in konec nasilja nad protestniki, potem ko so varnostne sile januarja krvavo zatrle proteste in ubile tisoče ljudi. Uradna številka govori o 3117 mrtvih protestnikih in pripadnikih varnostnih sil, neuradne so tudi desetkrat višje. Po ocenah opazovalcev takšnega krvavega ukrepanja v Iranu niso videli že dolgo časa, poročila iz države pa pravijo, da so ljudje prestrašeni.
