EU ima stroge cilje, po katerih naj bi do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšala na nič in povečala uporabo obnovljivih virov, čemur bi se morale prilagoditi tudi nove članice. Politico poroča, da evropski uradniki zato dvomijo, da so nekateri načrtovani plinski projekti na zahodnem Balkanu potrebni oziroma zaželeni, saj imajo države v regiji trenutno malo ali skoraj nič domačega povpraševanja po plinu. Menijo, da bi širjenje plinske infrastrukture države dolgoročno vezalo na uvoz fosilnega goriva in otežilo doseganje podnebnih ciljev.
Ameriški energetski sektor medtem izkorišča evropski odmik od ruskega plina in napetosti na svetovnih energetskih trgih za sklepanje novih poslov v regiji. András Hujber, ki pri evropski komisiji vodi energetsko diplomacijo na zahodnem Balkanu, je na dunajskem forumu dejal, da bi bilo uvajanje plina na trge brez obstoječega povpraševanja v nasprotju s ciljem razogljičenja, posli pa bi lahko poleg nadomeščanja ruskih dobav po njegovih besedah prispevali k večji uporabi fosilnih goriv oziroma karbonizaciji regije.
Polemika okoli BiH
Hujber je kot primer navedel predhodni dogovor med Washingtonom ter Bosno in Hercegovino o razvoju plinovoda za prenos plina s hrvaškega otoka Krk. Projekt je sprožil polemike, potem ko je bosanski parlament letos sprejel zakon, ki ameriško podjetje AAFS določa za glavnega operaterja plinovoda. Gre za majhno podjetje, ki ga vodijo tesni sodelavci ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poleg pomislekov glede razogljičenja so se zato pojavili tudi očitki o korupciji.
Evropski uradniki so po pisanju Politica opozorili, da bi projekt lahko ogrozil prizadevanja BiH za članstvo v EU. Hujber je povedal, da je evropski veleposlanik v BiH v pismih opozoril na pomisleke glede projekta, evropska komisija pa bo po njegovih besedah zadevo ustrezno nadalje obravnavala. Interna korespondenca komisije, ki jo je videl Politico, opozarja na pomanjkanje preglednosti pri pogodbi z AAFS in tveganje povečanja uporabe plina.
Zahteva po enakih pravilih
Zaskrbljenost je izrazilo tudi vodstvo Energetske skupnosti, ki državam, ki si prizadevajo za članstvo v EU, pomaga pri usklajevanju njihovih pravil z zakonodajo Unije. Njen direktor Artur Lorkowski je poudaril, da evropska zakonodaja ne določa, kdo mora biti dobavitelj, vendar je ključno zagotoviti enake konkurenčne pogoje v regulativnem okviru. Poudaril je tudi pomen konkurence, pravičnosti in preglednosti ter enakih pravil za vse udeležence na trgu.
Plinska povezava v BiH potrebuje odobritev zakonodajalcev v zgornjem domu parlamenta, albanski projekt pa je za zdaj na ravni memoranduma o soglasju. Predvidena 20-letna dobavna pogodba z Albanijo naj bi bila sklenjena v sodelovanju z Grčijo in ameriškim podjetjem Venture Global, vendar je odvisna od rezultatov študije izvedljivosti. Kosovo dokončne odločitve o ameriškem plinu še ni sprejelo, medtem ko naj bi Srbija in Severna Makedonija ameriški LNG prejemali prek načrtovane povezave z Grčijo.
Argumenti zagovornikov LNG
Ameriško ministrstvo za energijo na vprašanja Politica o preglednosti predlaganih poslov in tveganju dolgoročne odvisnosti od LNG ni neposredno odgovorilo. Sporočilo je, da bo ameriško sodelovanje po njegovih pričakovanjih prispevalo k stabilnosti v regiji, nižjim cenam energije ter večji trgovini in blaginji. Dodalo je, da bodo projekti Albaniji in BiH pomagali zmanjšati odvisnost od ruskega plina z njegovo nadomestitvijo z ameriškim LNG.
Predstavniki balkanskih držav so na dunajskem srečanju projekte zagovarjali z argumentom, da je plin potreben za zanesljivo oskrbo z električno energijo med opuščanjem premoga in povečevanjem deleža obnovljivih virov. Po navedbah anonimnega predstavnika albanske vlade je zaradi suš, povezanih s podnebnimi spremembami, vse manj zanesljiva tudi proizvodnja hidroelektrarn. Plin naj bi bil zato pomemben za diverzifikacijo oskrbe in za uresničitev albanskih načrtov za regionalno plinsko vozlišče v Vlori. Plin sicer trenutno predstavlja 1,8 odstotka albanskega energetskega miksa.
Iskanje alternativ ruskim dobavam
BiH ima le en plinovod za dobavo plina iz Rusije, tamkajšnje oblasti pa novo povezavo predstavljajo kot način za zagotovitev alternativnega vira v primeru prekinitve dobav. Predstavnica zveznega ministrstva za energijo, rudarstvo in industrijo je dejala, da projekt po njihovem mnenju ni namenjen dolgoročni vezavi države na plin, temveč odpravi odvisnosti od ene dobavne poti in enega vira. Zemeljski plin je po njenem mnenju prehodno gorivo, ne končni cilj energetske politike.
EU proizvaja malo zemeljskega plina in ne financira nove plinske infrastrukture v regiji, hkrati pa tudi sama povečuje uvoz ameriškega LNG. Lorkowski je dejal, da bi usklajevanje balkanskih držav s pravili EU omogočilo nemoten pretok plina z evropskega trga, pri čemer bo zaradi majhne evropske proizvodnje plin na evropskem trgu prav tako ameriškega izvora. Po njegovih besedah EU sama trenutno ne zmore zagotoviti potrebnih količin plina, zato ne vidi razloga za očitke ZDA, da želijo prodajati energent, ki ga imajo na voljo.