Gre za že peti tovrstni poseg na ladjah v zadnjih tednih. Po besedah neimenovanih predstavnikov ameriške vlade je akcija del širše operacije, s katero želijo vzpostaviti nadzor nad izvozom venezuelske nafte.
Tanker Olina, ki je po podatkih javne ladijske baze Equasis lažno plul pod zastavo Vzhodnega Timorja, je pred tem izplul iz Venezuele in se nato vrnil. Ladja naj bi bila naložena z nafto, izplula pa je kmalu po tistem, ko so ZDA 3. januarja prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Takrat je, očitno usklajeno, Venezuelo hkrati zapustilo večje število tankerjev.
Tanker Olina je nekoliko manjši kot tisti, ki so jih v zadnjem času zajele ZDA, in lahko nosi nekaj manj kot milijon sodčkov nafte (120.000 ton). Ladja ima že več kot 50 dni izključen avtomatski lokacijski sledilnik, kar počnejo številni tankerji, ki so se v zadnjih letih znašli pod sankcijami različnih držav, a to ni v nasprotju s pomorskim pravom.
V nasprotju z domnevnim zasegom tankerja Marinera je Olina na seznamu sankcioniranih ladij tudi v Evropski uniji in Združenem kraljestvu. ZDA so tanker, ki naj bi v preteklosti prevažal tudi sankcionirano rusko nafto, na seznam uvrstile oktobra lani, Evropska unija pa v začetku leta.
Zaseg je izvedla ameriška obalna straža. Kljub imenu namreč ameriška obalna straža deluje tudi v mednarodnih vodah, torej po vsem svetu. V nasprotju z vojsko spada obalna straža med organe pregona in podobno kot policija lahko izvršuje kazenske postopke.