Raziskovalci so sporočili, da dokazi s polotoka Taraia na otoku Nikumaroro potrjujejo, da je bila nenavadna tvorba, ki so jo prvič opazili na satelitskih posnetkih leta 2020, najverjetneje skupina velikih dreves, ki jih je naplavilo na peščeno sipino.
»Ko je ekipa prispela na kraj, je velik del naplavin že razpadel in ga je odnesla voda. Ostal je le en del v obliki črke Y,« so pojasnili. Prav za ta del so upali, da bi lahko bil ostanek letala.
Odsevna površina, zaradi katere so domnevali, da gre za kovino, je bila v resnici posledica karbonatne plasti. Raziskovalci so dodali, da so bili tudi drugi predmeti v bližini prekriti s podobno bleščečo, strjeno zmesjo koralnega peska.
Sedemnajstčlanska odprava, ki sta jo vodila Steve Schultz z Univerze Purdue in Richard Pettigrew z Inštituta za arheološko dediščino, se je 14. oktobra odpravila na otok, da bi raziskala objekt. Na posnetkih iz zraka je spominjal na morebitno razbitino letala Lockheed Electra 10-E, s katerim je letela Earhartova.
Zaradi zelo slabega vremena je ekipa tri od petih načrtovanih dni preživela na ladji. Omejene zaloge goriva in hrane so ji preprečile podaljšanje odprave. Območje je tako odmaknjeno, da je plovba do njega trajala pet dni.
Ugotovili, kaj je objekt Taraia
Iskanje je bilo osredotočeno na laguno pri otoku Nikumaroro in tako imenovani objekt Taraia. Nenavadno tvorbo je med pandemijo covida-19 na satelitskih posnetkih opazil nekdanji pripadnik mornarice. Čeprav je objekt na posnetkih iz zraka viden že od leta 1938, ga do leta 2020 nihče ni prepoznal kot nekaj, kar bi bilo vredno podrobnejše preiskave.
Pred prihodom na lokacijo je Pettigrew dejal, da domnevajo, da gre za kovino in ne za drevo, vendar da je za zanesljivo ugotovitev potrebna nadaljnja preiskava.
»Pogum in radovednost Amelie Earhart sta nas vodila na vsakem koraku iskanja,« je Pettigrew dejal v nedeljo.
»Dosegli smo svoj cilj in ugotovili, kaj objekt Taraia v resnici je. Zelo smo hvaležni zasebnim donatorjem, ki so verjeli v našo vizijo in omogočili to odpravo. Naša ekipa je še vedno odlično razpoložena in ponosna na doseženo.«
Raziskovalna skupina je pred odpravo v sporočilu za javnost navedla, da obstajajo »zelo močni« dokazi, da gre prav za letalo Amelie Earhart.
Načrtovali so fotografiranje in snemanje lagune ter objekta, nato pa uporabo magnetometrov in sonarske opreme. Zatem so nameravali objekt izvleči in ugotoviti, kaj je. Odpravo je dokumentiral kanal The Archaeology Channel.
Skrivnost izginotja Amelie Earhart
Amelia Earhart in njen navigator Fred Noonan sta izginila 2. julija 1937, potem ko sta preletela približno 35.000 kilometrov. Earhartova je želela postati prva ženska, ki bi obletela svet, in prva oseba, ki bi to storila po poti vzdolž ekvatorja. Ameriški predsednik Donald Trump je pred kratkim odredil umik oznake tajnosti z dokumentov, povezanih z Amelio Earhart.
Otok Nikumaroro je del otoške države Kiribati in leži približno na polovici poti med Avstralijo in Havaji. Od otoka Howland, proti kateremu sta Earhartova in Noonan letela, ko sta izginila, je oddaljen približno 640 kilometrov proti jugovzhodu.
Pettigrew meni, da sta Earhartova in Noonan pristala na Nikumaroru in tam še nekaj časa preživela.
Svojo teorijo utemeljuje s predmeti iz tridesetih let prejšnjega stoletja in človeškimi ostanki, ki so jih našli na otoku, vendar so bili pozneje izgubljeni.
V desetletjih se je pojavilo več teorij o izginotju slavne pilotke, vendar večina nima trdnih dokazov. Iskanje letala se nadaljuje že desetletja. Leta 2024 je ena od ekip s sonarjem posnela objekt, ki je spominjal na letalo, vendar se je izkazalo, da gre za skalo.