Proti so bili predvsem evropski kmetje, ki so v Franciji, na Irskem, Poljskem in Madžarskem dosegli, da so njihove vlade glasovale proti. Slovenija, kjer so kmetje prav tako nezadovoljni, je sporazum podprla.
Gre za 215-milijonsko Brazilijo, 47-milijonsko Argentino, 6-milijonski Paragvaj in 4-milijonski Urugvaj. Tako bo nastalo eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, kar je izjemnega pomena v času, ko se zaradi krepitve nacionalizma in protekcionizma po vsem svetu zvišujejo carine. Formalni podpis naj bi sledil v ponedeljek v Paragvaju, v imenu EU pa ga bo podpisala Ursula von der Leyen. Sporazum mora nato potrditi še evropski parlament.
Še ena francoska vlada pred padcem?
Zaradi množičnih protestov kmetov se je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je sporazum še novembra podpiral, odločil, da ga ne bo podpisal, čeprav je EU kmetom precej popustila. Odločitev je presenetljiva, saj so pogajanja o tem sporazumu trajala celih 25 let. Zaradi »ponižanja«, ki naj bi ga Francija doživela z odobritvijo sporazuma mimo njene volje, je radikalna levica Jean-Luca Mélenchona na dnevni red narodne skupščine že uvrstila glasovanje o nezaupnici vladi.
Odločilni glas Italije
Francija je še decembra upala, da ji bo uspelo zbrati zadostno število držav za blokado sporazuma, vendar ji je spodletelo pri Italiji, od katere je bila usoda dogovora dejansko odvisna. Vlada Giorgie Meloni, ki je še decembra skupaj s Francijo dosegla preložitev glasovanja, se je v zadnjih tednih odločila za podporo, potem ko je evropska komisija sprejela nekatere ukrepe v prid kmetom. Za odobritev sporazuma je sicer potrebnih 15 držav članic (55 odstotkov), ki hkrati predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU. Brez Italije nasprotnice sporazuma (Francija, Poljska in Italija) niso mogle doseči tako imenovane zaviralne manjšine, ki mora presegati 35 odstotkov prebivalstva EU.
Kmetijski pomisleki in okoljski standardi
Poleg Poljske in Francije sta bili proti še Madžarska in Irska, medtem ko sta se Avstrija in Belgija vzdržali. Te države so izrazito kmetijsko usmerjene in menijo, da bo sporazum hud udarec za evropsko kmetijstvo. Južnoameriški izdelki bodo namreč bistveno cenejši, hkrati pa v Južni Ameriki ni mogoče zagotoviti tako strogega nadzora nad okoljevarstvenimi normami kot v Evropi. Proti sporazumu so v zadnjih dneh protestirali kmetje v Franciji, Grčiji, Španiji, Belgiji in Nemčiji.
Slovenija sporazum podpira, močno pa mu nasprotuje Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), kjer menijo, da je dogovor »škodljiv tako za kmete kot za potrošnike«. Predsednik KGZS Jože Podgoršek opozarja: »V državah Južne Amerike lahko uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki so v Evropi prepovedana. Prav tako uporabljajo hormone, ki jih v Evropi pri živinoreji ne smemo uporabljati, ter bistveno več antibiotikov. Del te hrane bo prišel na evropski trg, saj stoodstotne sledljivosti ni mogoče zagotoviti.« Podgoršek ne razume, kako lahko Evropa nenehno dviguje standarde dobrobiti živali, hkrati pa uvaža hrano iz držav, ki ne upoštevajo niti osnovnih tovrstnih pravil.
Največja zagovornica sporazuma je Nemčija, ki se ji z dogovorom odpira ogromen trg za avtomobilsko industrijo. Španija in Portugalska podpirata sporazum predvsem zaradi zgodovinskih in kulturnih vezi z Latinsko Ameriko, skandinavske države pa so že tradicionalno naklonjene prosti trgovini.
