Ukrajina je po treh dneh prekinila spoštovanje ameriškega moratorija za napade na energetske objekte. V četrtek so v Rjazanski oblasti jugovzhodno od Moskve njeni brezpilotniki poškodovali tretjo največjo rusko rafinerijo, ki je v lasti Rosnefta in z gorivom zalaga tudi prestolnico. Rusija je navedla, da je brezpilotnike prestregla in da je rafinerijo poškodoval eden od sestreljenih.
Ponovne napade na ruske energetske objekte je napovedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski med obiskom v Londonu, ko je v pogovoru za Financial Times dejal: »Prepovedi napadov je konec. S tem smo opravili.« To je razložil s tem, da se Rusija ni držala moratorija, ki ga je prejšnji teden oznanil ameriški predsednik Donald Trump. V Kijevu so takrat dejali, da o dogovoru ne vedo nič, da pa ga bodo spoštovali.
Zelenski se počuti izdanega
Zdaj je tega očitno konec, kar utegne prinesti nove napetosti med Ukrajino in ZDA. Zelenski je povedal, da je Washington zagrozil z ustavitvijo zagotavljanja obveščevalnih podatkov Kijevu, če se ne bo držal moratorija. Teh podatkov dva dni ni bilo, trdi Kijev, brez njih pa Ukrajina ne more dovolj zgodaj opozoriti na prihajajoče napade in je praktično slepa za ruske balistične rakete in tudi brezpilotnike na reaktivni pogon, ki jih ruska vojska uporablja vse več in dosegajo hitrosti do 600 kilometrov na uro. To se je videlo zadnje dni, ko v Kijevu ni bilo pravočasnih alarmov pred napadi. Za povrh prihajajo novice, da je Ukrajini zmanjkalo ameriških prestreznih raket patriot. Zelenski je ZDA še enkrat zaprosil zanje.
Obenem je v sredo nenadoma začel samo omejeno delovati ameriški satelitski sistem interneta Starlink, tako da ni podpiral objektov s hitrostjo nad 160 kilometrov na uro, kar je vplivalo na ukrajinska letala, helikopterje in predvsem brezpilotnike, ki so tudi ključni za obrambo. Zelenski je za Financial Times dejal, da vse to po njegovi oceni ni bilo naključje in da se počuti izdanega s strani ZDA in Trumpa. »Zaradi tega bodo ljudje umirali,« je rekel.
V četrtek je Starlink spet deloval normalno, so poročali ukrajinski mediji. Pred tem je lastnik sistema in podjetja SpaceX Elon Musk dejal, da sam ni ukazal omejitve delovanja in da lahko takšno omejitev za vojaške namene uvede samo ameriška vlada. Obenem je Zelenskega pozval k odstopu, podobno kot nedavno ameriški predsednik.
Po dizlu na trg še ruski plin?
Trump si na vse načine prizadeva znižati ceno goriva v ZDA pred kongresnimi volitvami v začetku novembra ali vsaj dokazati volilcem, da se trudi. Moratorij za napade na ruske energetske objekte je eden takšnih korakov, še odmevnejši pa je bil dogovor o ruski dobavi dizelskega goriva globalnemu trgu. V četrtek je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov oznanil: »Dizel je prišel na globalne trge in pričakuje se, da bo pozitivno vplival na stabilizacijo naftnih trgov, čeprav to ne bo zadoščalo, da jih stabilizira popolnoma.« Po ocenah bo Rusija do konca leta na trg poslala toliko goriva, kot ga v ZDA samo za promet porabijo v manj kot štirih dneh.
Zelenski je tudi ta dogovor ostro kritiziral, enako kot več republikanskih politikov, ki so pozvali Trumpa, naj ga prekliče. V Rusiji so ga vzeli v bran. Prinaša ji denar in rahlja ekonomsko izolacijo, obenem je predvolilna usluga ameriškemu predsedniku, ki spet bolj pritiska na Kijev. V Kremlju tudi pravijo, da so kritike Zahoda hinavske, ker v Evropski uniji še vedno kupujejo nekaj ruske nafte in plina. Zelenski pa je za Financial Times ocenil, da bo šel dogovor Kremlja in Bele hiše še dlje in da bo Rusija na svetovni trg poslala tudi svoj zemeljski plin.